Jedro

Pravična odškodnina je pravni standard in zakonodajalec je v 200. členu ZOR določil izhodišča za uporabo tega standarda. Sodišče mora upoštevati: - okoliščine primera, zlasti stopnjo in trajanje bolečin in strahu; - pomen prizadete dobrine; - namen odškodnine - zadoščenje; - da odškodnina ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Tožnik je v prometni nesreči dne 26.2.1995 nesporno dobil udarnino predela leve sednice, udarnino v predelu leve noge, obtolčenine desnega komolca, poškodbo vratnega dela hrbtenice in udarec v predel trebuha. Zato je od sodišča zahteval, naj razsodi, da mu je tožena zavarovalnica dolžna plačati za nepremoženjsko škodo odškodnino v višini 1,000.000,00 SIT, od tega za telesne bolečine 800.000,00 SIT in za strah 200.000,00 SIT.

Sodišče prve stopnje je njegovemu tožbenemu zahtevku ugodilo do višine 480.000,00 SIT, v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Za telesne bolečine je tožniku prisodilo odškodnino v višini 340.000,00 SIT za strah pa odškodnino v višini 140.000,00 SIT.

Proti odločitvi sodišča prve stopnje se je pritožil tožnik. Sodišče druge stopnje je pritožbi delno ugodilo le glede odločitve o stroških postopka in v tem delu odločitev sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. V izpodbijanem zavrnilnem delu pa je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti sodbi sodišča prve stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Tožnik v reviziji navaja, da mu je sodišče druge stopnje za telesne bolečine prisodilo prenizko odškodnino. Poudarja, da so bile njegove bolečine dolgotrajnejše od ocene izvedenca. Meni, da prisojena odškodnina za telesne bolečine ni v skladu z intenziteto in trajnostjo bolečin, z obsegom poškodb in tudi ne s sodno prakso. Zato predlaga, naj vrhovno sodišče ugodi reviziji in na drugi stopnji prisojeno odškodnino za telesne bolečine zviša za nadaljnjih 460.000,00 SIT.

Sodišče prve stopnje je revizijo na podlagi 390. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77, Ur.l. SFRJ, št.4/77 do Ur.l. RS, št. 55/92 v zvezi s prvim odstavkom 498. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur.l. RS, št. 26/99) poslalo toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o reviziji ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče je najprej po uradni dolžnosti, na podlagi 386. člena ZPP/77, preverilo, ali ni morda podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP/77 in ugotovilo, da kršitve ni bilo.

Revizijsko sodišče preverja pravilno uporabo materialnega prava na podlagi dejanskega stanja, kakršno sta ugotovili sodišči prve in druge stopnje. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenskega mnenja ugotovilo, da je tožnik štirinajst dni nosil ovratnico in mesec dni ni mogel delati. Prestal je tri dni srednje hudih bolečin, deset dni občasnih srednje hudih bolečin, ter občasno v obdobju dveh tednov lahke do zmerne bolečine. Jemal je analgetike, zaradi odrgnin je imel tudi neprijetnosti pri osebni toaleti.

Pravična odškodnina je pravni standard in zakonodajalec je v 200. členu ZOR določil izhodišča za uporabo tega standarda. Sodišče mora upoštevati: - okoliščine primera, zlasti stopnjo in trajanje bolečin in strahu; - pomen prizadete dobrine; - namen odškodnine - zadoščenje; - da odškodnina ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom.

Revizijsko sodišče ocenjuje, da sta sodišči prve in druge stopnje pri odločanju upoštevali navedena izhodišča. Revizijsko sodišče je preverilo tudi, ali sta sodišči prve in druge stopnje upoštevali načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine in je odškodnino, ki je bila tožniku prisojena za telesne bolečine, primerjalo z odškodninami, ki jih slovenska sodišča prisojajo za nepremoženjske škode primerljivega obsega. Tako je revizijsko sodišče ocenilo, da sta sodišči prve in druge stopnje tožniku prisodili pravično odškodnino.

Revizijsko sodišče je ugotovilo, da razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena in razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti niso podani in je na podlagi 393. člena ZPP/77 revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.