Jedro

Stanovanji ni mogoče šteti za neprimerni iz razloga, ker imata samo en prostor, saj je iz 10. člena SZ-1 razvidno, da v primeru garsonjere, za kar v konkretnem primeru gre, ni treba, da sta spalni in bivalni del ločena.

Ostale tožničine navedbe so ostale zgolj na pavšalni ravni, zaradi česar jih sodišče ni moglo neupoštevati pri presoji, ali ponujeni stanovanji ustrezata tožničinim stanovanjskim potrebam.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Prvostopenjski organ je tožnico, ki je bila z odločbo št. 3633-2067/10 (563) z 21. 7. 2010 upravičena do zamenjave stanovanja, z izpodbijano odločbo črtal s seznama upravičencev do zamenjave stanovanja, odločbo št. 3633-2067/10 (563) z 21. 7. 2010 odpravil ter odločil, da upravičenost do zamenjave stanovanja na naslovu ... nadstropju, v izmeri 25,76 m2 preneha.

2. V obrazložitvi navaja, da je bilo v postopku ugotovljeno, da sta bili tožnici po odobritvi vloge za zamenjavo stanovanja iz zdravstvenih razlogov ponujeni dve konkretni primerni stanovanji, ki sta, glede na odločbo, s katero je bila tožnica upravičena do zamenjave stanovanja, izpolnjevali kriterije. Tako je, ob upoštevanju 9. člena Pravilnika o zamenjavah stanovanj Mestne občine Ljubljana (MOL), odločil, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe.

3. Drugostopenjski organ je tožničino pritožbo zavrnil. **Bistvene navedbe strank v upravnem sporu**

4. Tožnica se z izpodbijano odločbo ne strinja in v tožbi navaja, da tako prvo stanovanje, ki ji je bilo ponujeno v novi soseski ..., kot drugo, ki ji je bilo ponujeno na ..., nista primerni. Navaja, da je prvo ponujeno stanovanje zgolj z enim prostorom premajhno ter ima neugodne lego. Stanovanje se namreč nahaja v prvem nadstropju nad glavnim vhodom, pred katerim je nameščen cestni koš za smeti s pepelnikom. Cigaretni dim ji povzroča težave z dihali ter glavobole s siljenjem na bruhanje. V višini okna je nameščena ulična svetilka. Svetloba, ki jo oddaja, ji povzroča migrenske glavobole. Drugo ponujeno stanovanje ima prav tako neugodno lego. Obrnjeno je proti severni obvoznici, po kateri ves dan poteka gost promet. Izpušni plini, ki jih promet povzroča, bi negativno vplivali na njena dihala, hrup pa negativno na njen sluh, saj nosi slušna aparata. Stanovanje se nahaja v 9. nadstropju, tožnica pa ima strah pred višino, ki ji povzroča vrtoglavico. Smiselno tako sodišču predlaga, naj tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne istemu organu v ponovni postopek.

5. Toženka v odgovoru na tožbo izpostavlja, da tako prvo kot drugo ponujeno stanovanje po objektivnih merilih izpolnjujeta vse pogoje, da se štejeta za enakovredni trenutnemu ter tako izpolnjujeta kriterij iz odločbe z 21. 7. 2010, s katero je prvostopenjski organ odločil, da je tožnica upravičena do zamenjave stanovanja za drugo enakovredno stanovanje. Meni, da so tožničine trditve, da sta ponujeni stanovanji premajhni, neutemeljene, saj obe ustrezata površinskemu normativu iz 14. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem. Druge trditve so pavšalne, tožnica zanje ni priložila nobenih dokazil. Sodišču tako predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

**Odločanje po sodnici posameznici**

6. Sodišče je s sklepom I U 188/2021-11 s 23. 3. 2023 sklenilo, da na podlagi tretje alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1)1 odloča sodnica posameznica. Ugotovilo je, da je zadevi sporno dejansko stanje (ali je bilo tožnici ponujeno primerno stanovanje za zamenjavo) in s tem v zvezi pravilnost uporabe relevantnih materialno pravnih predpisov. Ker dejansko in pravno stanje ni zapleteno, je senat sklenil, da so izpolnjeni pogoji po prej citirani določbi ZUS-1 za odločanje po sodnici posameznici.

7. Tožnica na naroku za glavno obravnavo na izrecno vprašanje sodnice ni podala nobenega ugovora v zvezi s sestavo sodišča. Prav tako ugovora v zvezi s sestavo sodišča ni podala pooblaščenka toženke.

**Datum odločitve sodišča**

8. Sodišče je narok za glavno obravnavo v celoti snemalo. Sodbo je izdalo po poteku petdnevnega roka za podajo pripomb zoper morebitne nepravilnosti prepisa zvočnega posnetka naroka.2 **Dokazni sklep**

9. V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo v vse listine v upravnem spisu in vse listine v sodnem spisu zadeve, označene kot priloge B2 do B4 ter C1 in C2. 10. Drugih dokaznih predlogov ni bilo.

**K odločitvi sodišča**

11. Tožba ni utemeljena.

12. Predmet tega upravnega spora je presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe, s katero je prvostopenjski organ tožnico črtal s seznama upravičencev do zamenjave stanovanja.

13. Tožnica v tožbi zatrjuje, da tako prvo kot drugo ponujeno stanovanje za zamenjavo ni bilo primerno, zato je prvostopenjski organ na podlagi 9. člena Pravilnika o zamenjavah stanovanj MOL ne bi smel črtati s seznama čakajočih. Med strankama pa ni spora o tem, da tožnica stanovanje uporablja sama, saj tej ugotovitvi upravnega organa ne oporeka.

14. Pogoje za upravičenost do zamenjave stanovanj na območju MOL določa Pravilnik o zamenjavah stanovanj MOL, ki v 3. členu določa splošne pogoje, ki jih mora izpolnjevati najmenik, da se uvrsti med upravičence do zamenjave stanovanj.3 Skladno s 4. členom tega pravilnika mora najemnik poleg splošnih pogojev iz prejšnjega člena izpolnjevati vsaj še enega izmed v tej določbi naštetih pogojev, med drugim, kar smiselno zatrjuje tožnica, da je stanovanje zaradi bolezenskih znakov najemnika po legi postalo neprimerno (četrta alineja te določbe Pravilnika o zamenjavah stanovanj MOL). Po 9. členu tega pravilnika se vsakemu upravičencu iz seznama čakajočih, upoštevaje določbe 8. člena tega pravilnika, ponudi v zamenjavo primerno stanovanje; če upravičenec iz utemeljenih osebnih ali družinskih razlogov ponujenega stanovanja ne sprejme, ostane na seznamu čakajočih in se mu še enkrat ponudi drugo primerno stanovanje, pri katerem se v okviru možnosti upošteva razloge, ki jih je navedel pri zavrnitvi zamenjave; če upravičenec drugič odkloni zamenjavo za primerno stanovanje, se šteje, da mu je bilo ponujeno primerno stanovanje za zamenjavo po pravnomočni odločbi o upravičenosti do zamenjave in se ga črta iz seznama čakajočih.

15. Primernost stanovanja določa Stanovanjski zakon (SZ-1) v 10. členu, skladno s katerim je primerno stanovanje po tem zakonu tisto stanovanje, ki je v takšni eno ali večstanovanjski stavbi, ki je zgrajena v skladu z minimalnimi tehničnimi pogoji za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj in je zanjo v skladu s predpisi o graditvi objektov izdano uporabno dovoljenje; stanovanje mora imeti ločen spalni in bivalni del (razen v primeru garsonjere) ter mora zadoščati stanovanjskim potrebam lastnika oziroma najemnika in njunih ožjih družinskih članov, ki živijo z lastnikom oziroma najemnikom v skupnem gospodinjstvu, ter ustrezati površinskim normativom po pravilniku iz 87. člena tega zakona.4 Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem v 14. členu določa površinske normative, ki jih najemodajalci uporabljajo pri dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, in sicer ta za stanovanje brez plačila lastne udeležbe in varščine za enočlansko gospodinjstvo znaša od 20 do 30 m2. 16. Iz citirane določbe Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem izhaja, da tako prvo ponujeno stanovanje v velikosti 26,13 m2, kot drugo v velikosti 29,09 m2 ustrezata površinskim normativom. Stanovanji prav tako ni mogoče šteti za neprimerni iz razloga, ker imata samo en prostor, saj je iz prej citiranega 10. člena SZ-1 razvidno, da v primeru garsonjere, za kar v konkretnem primeru gre, ni treba, da sta spalni in bivalni del ločena. Stanovanje torej lahko ima le en prostor, pa se še vedno šteje za primernega.

17. Tožnica nadalje zatrjuje, da sta ponujeni stanovanji neprimerni zaradi neugodne lege, ki negativno vpliva na njeno zdravje. Sodišče ugotavlja, da je bila tožnici zamenjava stanovanja odobrena zaradi zdravstvenih težav, in sicer zaradi alergije. Tožnica ni predložila nobenega dokaza, iz katerega bi izhajalo, da navedene okoliščine (cigaretni dim, izpušni plini, hrup cestnega prometa) vplivajo na njeno zdravstveno stanje na takšen način, da se ponujeni stanovanji ne bi mogli šteti kot primerni. Tako so njene navedbe ostale zgolj na pavšalni ravni, zaradi česar jih sodišče ni moglo neupoštevati pri presoji, ali ponujeni stanovanji ustrezata tožničinim stanovanjskim potrebam.

18. Ostale tožničine navedbe (da se ulična svetilka nahaja preblizu okna prvega ponujenega stanovanja, da balkon pri drugem ponujenem stanovanju ni zastekljen in da na oknu ni rolet, kar posledično pomeni, da se stanovanje tako segreje, da bi bilo v njem poleti težko živeti in da je v kopalnici vgrajen majhen plitek tuš, sama pa se zaradi bolečin v hrbtenici ne more sklanjati) so za presojo primernosti ponujenih stanovanj objektivno neupoštevne, saj jih ni mogoče šteti kot pravno upoštevne pri presoji stanovanjskih potreb najemnika neprofitnega stanovanja.

19. Po vsem povedanem sodišče zaključuje, da so tožbene navedbe neutemeljene. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

1 Po tretji alineji drugega odstavka 13. člena ZUS-1 upravno sodišče odloča po sodniku posamezniku, če gre v zadevi za enostavno dejansko in pravno stanje. 2 Tretji odstavek 125. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 3 Splošni pogoji za upravičenost do zamenjave stanovanj MOL so: - poravnane vse obveznosti iz naslova najemnine in stroškov uporabe stanovaja; - da proti njemu ne teče sodni postopek za izpraznitev stanovanja, - da je preteklo vsaj dve leti od njegove vselitve v stanovanje. 4 To je: Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem.