Jedro

Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da je bila predmet prodaje v izvršilnem postopku (izvenknjižne) etažne lastnine na poslovnem prostoru in ne solastniški delež nepremičnine, na kateri je stranka s tem poslovnim prostorom.

Odprava neskladja med pravnomočnim sklepom izvršilnega sodišča, na podlagi katerega je toženec pridobil lastninsko pravico, in vpisom, izvedenim na podlagi tega sklepa, lahko tožnica, ki ni sodelovala v zemljiškoknjižnem postopku, zahteva z izbrisno tožbo.

Izrek

I.Pritožbi zoper sodbo se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se pravilno glasi: "Izbriše se vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi pri parceli številka 157/1 k.o. X (ID znak ...), in sicer pri deležu G. D. v deležu do 193/1000 in pravilno vpiše lastništvo pri parceli številka 157/1 k.o. X (ID znak ...), tako da se vknjiži lastninska pravica na ime L. D. k. d.,..., v deležu do 1737/10000 in na ime G. D., ..., v deležu do 193/10000. Kar tožeča stranka zahteva več ali drugače, se zavrne."

II.Sicer se pritožba zoper sodbo zavrne.

III.Pritožba zoper sklep se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo zahtevku, po katerem se izbriše vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi pri parceli številka 157/1 k.o. X(ID znak ...), in sicer pri deležu Mestne občine Kranj do 7947/10000 in G. D. v deležu do 193/1000 in pravilno vpiše lastništvo pri parceli številka 157/1 k.o. X (ID znak ...), tako da se vknjiži lastninska pravica na ime Mestna občina Kranj, Slovenski trg 1, Kranj, v deležu do 9684/10000 in na ime G. D., ... v deležu do 193/10000. 2.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo toženčev ugovor zoper plačilni nalog I P 68/2012 z dne 12. 7. 2012. 3.Toženec je zoper sodbo vložil pritožbo iz vseh razlogov, navedenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Stališče izpodbijane sodbe, da so izpolnjeni pogoji za izbrisno tožbo po 243. členu Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), je napačno. Iz določbe 1. točke prvega odstavka 243. člena ZZK-1 izhaja, da je treba v izbrisni tožbi izpodbijati pravno podlago novega pridobitelja in ne pravne podlage odsvojitelja. Poleg tega ni bil upoštevan drugi odstavek 243. člena ZZK-1, po katerem je odločanje o neveljavnosti vpisa iz materialnopravnega razloga dovoljeno le, če se izpodbija zemljiškoknjižno dovolilo, ki je bilo podlaga za izpodbijano vknjižbo. V obravnavanem primeru ne gre za materialnopravno nepravilnost zemljiškoknjižnega dovolila, ampak za formalnopravno nepravilnost pri vpisu lastninske pravice v zemljiškoknjižnem postopku. Tožnica ni zatrjevala nobene od situacij, ki jih 243. člen ZZK-1 predvideva kot podlago za sklep o materialnopravni neveljavnosti vknjižbe. S tem v zvezi se sklicuje na odločbo VS RS II Ips 71/2011 z dne 6. 6. 2011. Sam je postal solastnik na 193/1000 delu celote nepremičnin parc. št. 157/1 in 157/7 k. o. X z nakupom v izvršilnem postopku na podlagi sklepov izročitvi nepremičnine kupcu. Sklep je postal formalno in materialno pravnomočen 28. 9. 2007 in s tem je pridobil lastninsko pravico na originaren način. Zemljiškoknjižno sodišče je ta sklep izvedlo v zemljiški knjigi. Vknjižbo na podlagi pravnomočne ali dokončne odločbe je po 4. točki 3. odstavka 243. člena ZZK-1 mogoče izbrisati le, če ni bilo proti taki odločbi vloženo izredno pravno sredstvo in je bila vsebina odločbe o izrednem pravnem sredstvu taka, da na njeni podlagi izpodbijana vknjižba ne bi bila dovoljena. Če sklep o izročitvi v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi ni bil razveljavljen ali spremenjen, ni dovoljeno ugotavljati njegove neveljavnosti. V zvezi s tem se sklicuje na odločbo VS RS II Ips 287/2008 z dne 27. 11. 2008. Ker je bistvo originalne pridobitve lastninske pravice v tem, da se lastninska pravica ustanovi ex nunc, ni pomembno, kakšen tip lastninske pravice je prej obstajal na nepremičnini. Nastanek nove lastninske pravice pomeni obenem prenehanje stare lastninske pravice. Tretji, ki misli, da ima na predmetu izvršbe kakršnekoli pravice, lahko v izvršilnem postopku uveljavlja ugovor tretjega. V tistem postopku so mu na voljo tudi z zakonom predvidena pravna sredstva. Ko so ta pravna sredstva izčrpana, se varstvo tretjega konča. V zvezi s tem se sklicuje na sodbo VS RS II Ips 348/2006 z dne 31. 8. 2006. Nepravilnost v sodnem postopku ima lahko za posledica odškodninsko odgovornost države, ne more pa poseči v pridobljene kupčeve pravice. Prepričanje tožnice, da je obstoj razpolagalne sposobnosti predpostavka za pridobitev lastninske pravice s prodajo nepremičnine v izvršilnem postopku, je torej zmotno. V zvezi s tem tudi neutemeljeno opozarja na načelo zaupanja v zemljiško knjigo iz 9. člena ZZK-1. Stališče izpodbijane sodbe, da se z ugoditvijo zahtevku ne posega v odločitev izvršilnega sodišča, ne drži. Sodba res ne posega v obstoječe zemljiškoknjižno stanje, vendar pa odvzema vsak učinek materialno in formalno pravnomočnemu sklepu o izročitvi nepremičnine, izdanem v izvršilnem postopku. V zvezi s tem se sklicuje na 12. točko obrazložitve odločbe US RS Up-457/09 z dne 28. 9. 2011. Izpodbijana sodba grobo krši načelo pravnomočnosti iz 158. člena Ustave, ki zagotavlja nespremenljivost pravnih razmerij, urejenih s posamičnimi sodnimi akti. Poleg tega je bil kršen tudi 33. člen Ustave, ki varuje lastninsko svobodo posameznika. V zvezi s tem se sklicuje na več odločitev Ustavnega sodišča. Izbrisna tožba bi bila dopustna le, če bi bili izpolnjeni pogoji iz druge in tretje alineje 4. točke tretjega odstavka 243. člena ZZK-1, ki pa v obravnavanem primeru niso izpolnjeni. Zmotno je tudi stališče izpodbijane sodbe v zvezi z aktivno legitimacijo za vložitev izbrisne tožbe. Ker tožnica v času zemljiškoknjižnega postopka ni imela nobene stvarne pravice na solastnem deležu do 193/1000 odsvojitelja L. - D., ni bil podan pogoj za vložitev izbrisne tožbe iz prvega odstavka 243. člena ZZK-1. V zvezi s tem se sklicuje na sodbo VS RS II Ips 503/2005 z dne 31. 1. 2008. Poleg navedenega tožnica želi s tožbo popraviti napake, ki so se zgodile v formalnopravnem zemljiškoknjižnem postopku vknjižbe sporne nepremičnine, in tudi zato niso izpolnjeni pogoji za izbrisno tožbo. Toženec zato ni pasivno legitimiran za izbrisno tožbo. V zvezi s tem se sklicuje na sodbo VSL I Cp 3706/2010 z dne 9. 3. 2011. Poseg v lastninsko pravico, ki temelji na pravnomočni oblikovalni odločbi pristojnega organa, ne da bi bila ta odločba odpravljena, razveljavljena ali spremenjena iz razloga in po postopku, določenem z zakonom, oziroma ne da bi bili po takšnem postopku drugače odstranjeni njeni učinki, predstavlja kršitev pravice do zasebne lastnine iz 33. členu Ustave. Taka oblikovalna odločba je tudi sklep izročitvi nepremičnine kupcu izvršilnem postopku. Ko sta sklep o domiku in sklep o izročitvi nepremičnine kupcu postala pravnomočna, veže pravnomočnost tako stranke kot sodišče. Iz tega lahko sklepamo, da je kupec veljavno pridobil lastninsko pravico od nelastnika, tudi če ni bil v dobri veri. Ne glede na navedeno pa tožencu, ki je bil kupec v izvršilnem postopku, ni mogoče očitati, da ni bil dobroveren. Iz odredbe o prodaji je jasno razvidno, da se je prodajal solastni delež do 193/1000 celote nepremičnin parc. št. 157/1 in 157/7 k. o. X, katere lastnik je bil dolžnik L.-D. k. d. Iz zemljiškoknjižnega izpiska, ki ga je toženec pridobil pred prodajni na rokom, je razvidno da je bil tožnik vpisan kot lastnik v deležu do 193.000 celote nepremičnin, da je bil dolžnik vknjižena podlagi kupoprodajne pogodbe, da je bila kasneje pri tem deležu zaznamovana neposredne izvršljivost notarski zapis ob v zvezi s sklenjene sporazumom zavarovanje terjatve za zastavno pravico. Iz zemljiškoknjižnega izpiska je bilo mogoče zaključiti, da je zemljiškoknjižno stanje urejeno in je lahko predmet prodaje izključno solastni delež do 193/1000 zastavljene nepremičnine. Toženca v obravnavanem primeru ščiti 8. člen ZZK-1, ki določa načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Določba pa ne ščiti tožnice, ki ni poskrbela za vpis pravice oziroma pravnega dejstva v zemljiško knjigo v svojo korist in zato nosi vse škodne posledice takšne opustitve. Poleg tega je šlo v obravnavanem primeru za prodajo solastnega deleža. Kjer je nepremičnina, ki je v solastnini, nerazdeljena, je lahko predmet prodaje le solastninski delež in nikakor ne le v sklepu naveden poslovni prostor. V zvezi s tem se sklicuje na sodbo VS RS II Ips 751/2007 z dne 10. 9. 2008. Izrek in obrazložitev sodbe sta v nasprotju, saj je v izreku sodbe določen izbris do 193/1000 in vpis do 193/10.000 solastnega deleža, v obrazložitvi pa je med drugim navedeno, da je toženec na veljavni dražbi v izvršilnem postopku kupil le poslovni prostor in ne solastnega deleža. Sama s sabo je v nasprotju tudi obrazložitev, kjer je med drugim navedeno, da zemljiškoknjižno stanje ni urejeno, izpodbijana sodba pa kljub temu spreminja velikost solastninskega deleža. Neresnična je ugotovitev v izpodbijani sodbi, da so dejanski lastniki nevpisanih stanovanj in poslovnih prostorov druge osebe, ki so lastninsko pravico pridobile na podlagi pravnih poslov, le da njihova lastninska pravica še ni vpisana v zemljiško knjigo, ker etažna lastnina še ni vzpostavljena. Tožnica ni predložila nobenega dokaza, da so dejanski lastniki druge osebe, toženec pa je na naroku 15. 5. 2012 vse te navedbe tudi prerekal. Toženec predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in tožbeni zahtevek zavrže, podrejeno pa naj zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

4.V pritožbi zoper sklep je toženec navedel, da je bila sodna taksa za pritožbo odmerjena napačno. Plačilni nalog se sklicuje na tarifno številko 1131 Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1). Po vložitvi ugovora zoper njega se sodišče ne more več sklicevati na očitno pisno pomoto, čeprav je res, da je sodišče za pritožbo izbralo napačno tarifno številko. Sodišče je bilo dolžno dosledno slediti ugovornim navedbam. V ugovoru ni prerekal izbire napačne tarifne številke, niti ni navajal, da je prišlo do očitne pomote, ampak je ugovarjal napačnemu izračunu sodne takse po tarifni številki, navedeni v plačilnem nalogu. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in izdan nov plačilni nalog po tarifni številki 1131 ZST-1 v znesku 245 EUR.

5.Tožnica v odgovoru na pritožbo zoper sodbo predlaga njeno zavrnitev.

6.Pritožba zoper sodbo je delno utemeljena. Pritožba zoper sklep ni utemeljena.

O pritožbi zoper sodbo

7.Izpodbijana sodba o utemeljenosti izbrisnega zahtevka temelji na naslednjih ugotovitvah: - po prodajni pogodbi št. 135/01-43/10 z dne 27. 7. 2001, sklenjeni med tožnico kot prodajalko in A. d.o.o., kot kupcem, ki je bila podlaga za vpis pod Dn. št. 1715/2002, je bil predmet prodaje poslovni prostor v kleti stavbe na parc. št. 157/1 k. o. 2122 X v izmeri 68,26 m2, ki predstavlja delež do 193/10000 nepremičnine, - na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Kranju Dn. št. 1715/2002 z dne 6. 3. 2003 je bila vknjižena solastninska pravica do 193/1000 na ime L.– D., k.d. (1), ker je sodišče spregledalo, da v zemljiškoknjižnem predlogu navedeni delež nima podlage v priloženi prodajni pogodbi, - navedenemu vpisu je sledil vpis pod Dn. št. 5882/2007 z dne 21. 11. 2007, s katerim je bila izvedena vknjižba toženčevega solastninskega deleža, pridobljena z nakupom na javni dražbi v izvršilnem postopku, - iz katastrskih podatkov, orto foto posnetkov in fotografij za parc. št. 157/1 k. o. X je razvidno, da se na tem mestu nahaja kompleks več stavb z različnimi naslovi, na katerih se nahajajo stanovanja in poslovni prostori, - zemljiškoknjižno stanje nepremičnine, ki je bilo predmet prodaje, ni bilo (in še vedno ni) urejeno, ker še ni vzpostavljena etažna lastnina, - delež lastništva v sorazmerju s celotno nepremičnino parc. št. 157/1 k. o. X je bilo določen z namenom, da se omogoči pravni promet nevknjiženih nepremičnin, - v izrekih sklepov, izdanih v izvršilnem postopku (sklep o izvršbi, sklep o postavitvi izvedenca, sklep o ugotovitvi vrednosti, odredba o prodaji, sklep o domiku, sklep o izročitvi), je poleg lastniškega deleža navedeno tudi, da je predmet prodaje v naravi poslovni prostor v kleti stavbe na naslovu ... v izmeri 68,26 m2, - tožencu je bilo znano, da se prodaja le poslovni prostor (predmet cenitve je bil poslovni prostor, toženec pa je plačal kupnino za ta prostor).

8.Izpodbijana sodba na podlagi navedenih ugotovitev zavzema stališče, (1) da je toženec v izvršilnem postopku pridobil lastninsko pravico glede poslovnega prostora, ne pa solastninske pravice na deležu nepremičnin, ki niso bile predmet prodaje, (2) da je vknjižba solastninskega deleža na toženčevo ime glede 1737/10000 (tj. razlika med 193/1000 in 193/10000) materialnopravno nepravilna in (3) da je zato utemeljen zahtevek za izbris tega solastninskega deleža toženca in vknjižba v korist tožnice. Pritožbeni očitki glede odločitve, ki se nanaša na izbris toženčevega solastninskega deleža 1737/10000 in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov (tj. na ime prejšnjega zemljiškoknjižnega lastnika L. D., k.d.), niso utemeljeni.

9.Pritožnik neutemeljeno trdi, da je v sodbi zmotno uporabljen 243. člena ZZK-1, ker je izbrisno tožbo možno uveljavljati le bodisi na podlagi neveljavnega zemljiškoknjižnega dovolila bodisi na podlagi v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi spremenjene ali razveljavljene pravnomočne odločbe. Po prvem odstavku 243. člena ZZK-1 lahko izbrisno tožbo vloži tisti, čigar stvarna ali obligacijska pravica je bila kršena zaradi vknjižbe določene pravice, ki je iz materialnopravnega razloga neveljavna. Kot je navedel že pritožnik, ni možen le izbris vknjižbe, izvedene na podlagi pravnega posla, ampak tudi vknjižbe, izvedene na podlagi odločbe državnega organa. Sporna vknjižba v korist toženca temelji na sklepu o izročitvi nepremičnine, izdanem v izvršilnem postopku. Ne more biti dvoma, da gre za vknjižbo v smislu prvega odstavka 243. člena ZZK-1. 10.Pravilno je tudi stališče izpodbijane sodbe, da je vknjižba materialnopravno neveljavna, se pravi, da nima podlage v odločbi, na podlagi katere je bila izvedena. Pritožbeni pomisleki zoper stališče sodbe, da za presojo o pravici, ki jo je pridobil toženec v izvršilnem postopku, ne more biti odločilna navedba solastninskega deleža, ampak opis stvari, niso utemeljeni. Odločilne ugotovitve so, (1) da se na nepremičnini parc. št. 157/1 nahaja kompleks več stavb z različnimi naslovi, v katerih so stanovanja in poslovni prostori, (2) da zemljiškoknjižno stanje nepremičnine ni urejeno, (3) da so v zgradbah na nepremičnini nevpisana stanovanja in poslovni prostori drugih oseb, ki so lastninsko pravico pridobile na podlagi pravnih poslov, te pravice pa zaradi neoblikovane etažne lastnine (še) niso bile vknjižene, (4) da je bil predmet prodaje v sklepu določno opredeljen (naslov stavbe, lokacija v stavbi, velikost) in (5) da je bil solastninski delež določen le zato, da je bil omogočen pravni promet nevknjižene nepremičnine. Te ugotovitve dajejo podlago za sklep, da je bila predmet prodaje v izvršilnem postopku (izvenknjižna) etažna lastnina (2) na poslovnem prostoru v stavbi, ki stoji na nepremičnini parc. št. 157/1 k.o. X, in ne solastninski delež navedene nepremičnine.

11.Pritožbeni očitek o neresničnosti ugotovitve, da so dejanski lastniki nevpisanih stanovanj in poslovnih prostorov druge osebe, ki so lastninsko pravico pridobile na podlagi pravnih poslov, ni pa še vknjižena, ker ni vzpostavljena etažna lastnina, ni utemeljen. Tožnica je navedeno zatrjevala na naroku za glavno obravnavo, toženec pa tem trditvam ni obrazloženo nasprotoval. Nasprotoval je tožničini trditvi, da je bil predmet prodaje poslovni prostor – in ne solastninski delež, ni pa navedel nobenih razlogov zoper tožničino trditev, da so na nepremičnini stavbe z več stanovanji in poslovnimi prostori, ki pripadajo različnim osebam. Še več: opirajoč se na navedene tožničine trditve je oporekal obstoju njenega pravnega interesa za odločitev v zadevi. Nezanikane tožničine navedbe, da se je toženec v predhodnih postopkih upiral vzpostavitvi etažne lastnine, dajejo tudi podlago za sklep, da ne gre za dejstva, ki tožencu ne bi bila znana. Navedeno utemeljuje sklep, da je za pritožnika sporno dejstvo v sodbi pravilno šteto kot dokazano (drugi odstavek 214. člena ZPP).

12.Ker pritožnik s sklepom o izročitvi v izvršilnem postopku ni pridobil solastninskega deleža, ampak lastninsko pravico glede poslovnega prostora, so neutemeljeni tako pritožbeni očitki, da izpodbijana sodba odvzema vsak učinek pravnomočnemu sklepu o izročitvi nepremičnine in s tem nedopustno posega v pravnomočno sodno odločbo in toženčevo (z Ustavo zagotovljeno) lastninsko pravico, kot tudi navedbe v zvezi z njegovo dobrovernostjo. Izpodbijana sodba (v delu, v katerem se nanaša na vknjižbo toženca kot solastnika) le odpravlja neskladje med pravnomočnim sklepom izvršilnega sodišča in vpisom, ki mu je bil podlaga ta sklep.

13.Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek o nasprotju med izrekom in obrazložitvijo, ker je na eni strani ugotovljeno, da je bil predmet prodaje poslovni prostor in da zemljiškoknjižno stanje ni urejeno, na drugi strani pa se v izreku sodbe zmanjšuje toženčev solastninski delež, vpisan v zemljiški knjigi. Stališči izpodbijane sodbe, da je toženec v izvršilnem postopku pridobil poslovni prostor (kot etažno – se pravi izključno lastnino) in da sklep izvršilnega sodišča ne daje podlage za vknjižbo solastninskega deleža do 193/1000, ampak do 193/10000, sta si v nasprotju le na prvi pogled. Ob upoštevanju ugotovitve, da je bil za potrebe prometa z nepremičnino poslovni prostor opredeljen kot solastninski delež 193/10000 (tej tožbeni trditvi toženec ni obrazloženo nasprotoval), zatrjevanega nasprotja ni. Gre za enega od uveljavljenih načinov, na katerega so pravni subjekti v sistemu, v katerem je bilo zemljiškoknjižno stanje izrazito neurejeno, zavarovali svoja upravičenja, toženčeve navedbe pa ne dajejo nobene podlage za sklep, da bi bilo upoštevanje navedenega nedopustno.

14.Kot izhaja iz ugotovitev izpodbijane sodbe, je v sklepu o izročitvi nepremičnine, izdanem v izvršilnem postopku, obstajala podlaga za vknjižbo solastninskega deleža do 193/10000 in ne za vknjižbo solastninskega deleža 193/1000. Ker tožnica ni bila udeleženka v zemljiškoknjižnem postopku, v katerem je bil izvedena sporna vknjižba, je pravnomočnost zemljiškoknjižnega sklepa ne zavezuje. (3) Nadaljnje vprašanje je, ali ZZK-1 daje podlago za izbris sporne vknjižbe.

15.ZZK-1 je v besedilu 243. člena, veljavnem ob vložitvi tožbe in ob izdaji sodbe, (4) v prvem odstavku uredil pravico prizadete osebe, da doseže izbris materialnopravno neveljavne vknjižbe, nato pa je v drugem odstavku določil primere take vknjižbe, v tretjem odstavku pa primere, ko je mogoče doseči izbris vknjižbe, ki je postala materialnopravno neveljavna po trenutku učinkovanja vknjižbe. V obravnavanem primeru gre za primer, ko je bila vknjižba neveljavna že v trenutku učinkovanja. Pritožnik je utemeljeno opozoril, da med primeri, naštetimi v drugem odstavku, se pravi tistimi, ki jih zakon določa kot primere spočetka materialnopravno neveljavne vknjižbe, ni obravnavanega primera. Zato se zastavlja vprašanje, ali so v zakonu našteti primeri navedeni izčrpno ali primeroma. Gramatikalna razlaga omogoča oba odgovora. Zakon ne vsebuje niti izraza, ki ga zakonodajalec običajno uporabi v primeru neizključnega naštevanja primerov, niti izraza, ki ga uporabi v primeru taksativnega naštevanja primerov. Obrazložitev spremembe zakonske določbe prav tako ne daje zanesljivega odgovora. Na eni strani je v njej navedeno, da ne gre za spremembo dotedanje ureditve, ampak le za izrecno zakonsko določitev primerov aktivne legitimacije za izbrisno tožbo (iz razlogov pravne varnosti), na drugi strani pa je navedeno, da so v drugem odstavku razčlenjeni vsi pravni položaji, zaradi katerih lahko vknjižba postane materialnopravno neveljavna. Besedilo ni dosledno, ker so v predlaganem drugem odstavku navedeni položaji, ko je vknjižba že spočetka materialnopravno neveljavna, predlog določbe, ki ureja primere spočetka neveljavne vknjižbe, pa sploh ni obrazložen. Kljub izraženi nameri, da zakon našteje vse primere materialnopravno neveljavne vknjižbe, obrazložitev ne daje podlage za zaključek, da je zakonodajalec nameraval spremeniti dotedanje stališče sodne prakse o vprašanju, kdaj je vknjižba materialnopravno neveljavna, in izključiti izbrisno tožbo v nekaterih, dotlej z 243. členu ZZK-1 zajetih primerih. Teleološka razlaga zakona govori v prid razumevanju, da gre za neizključno naštevanje primerov. Člen 243-1 v besedilu, veljavnem pred uveljavitvijo ZZK-1C, je v prvem odstavku dajal podlago za izbris (vsake) vknjižbe, ki je bila materialnopravno neveljavna ob njeni izvedbi (prvi odstavek), v drugem odstavku pa je urejal primere, ko je vknjižba postala materialnopravno neveljavna kasneje. Nobenega razloga ni za stališče, da v določenih primerih spočetka materialnopravne neveljavne vknjižbe izbrisna tožba ni mogoča. Vknjižba, se pravi vpis pravice, mora imeti podlago v veljavnem pravnem aktu, tj. pravnem poslu, odločbi državnega organa ali zakonu. V nasprotnem primeru je vknjižba materialnopravno neveljavna in je treba prizadeti osebi omogočiti njen izbris. (5) Opustitev ureditve primera, kakršen je obravnavani, je prej pripisati izjemnosti pravnega položaja. (6) V urejenih lastninskopravnih razmerjih, ko je lastninska pravica označena na pravno pravilen način, so namreč napake, ki utemeljuje sklep o vknjižbi brez podlage v odločbi, zelo redke in praviloma odpravljive že v zemljiškoknjižnem postopku. Pritožbeni očitek, da ne gre za materialnopravno neveljavno vknjižbo, glede katere zakon omogoča izbris, je po navedenem neutemeljen.

16.Neutemeljen je tudi očitek o neobstoju tožničine aktivne legitimacije. V izpodbijani sodbi je ugotovljeno, da je zemljiškoknjižni lastnik (L. D. k.d.), vknjižen pred tožencem, sporni poslovni prostor pridobil na podlagi kupoprodajne pogodbe, sklenjene s tožnico, in da je bil s pogodbo dano zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo solastninskega deleža do 193/10000. V zemljiškoknjižnem postopku je bil na podlagi predloga za vknjižbo solastninskega deleža do 193/1000 dovoljen vpis takega deleža. Ker v danem zemljiškoknjižnem dovolilu ni bilo podlage za vknjižbo navedenega deleža, je pravilno stališče izpodbijane sodbe, da je bila tudi ta vknjižba materialnopravno neveljavna. Navedeno zadostuje za zaključek o obstoju aktivne legitimacije zahtevati izbris neveljavne vknjižbe v razmerju do toženca.(7)

17.Utemeljen pa je pritožbeni očitek, da toženec ni pasivno legitimiran za izbris vknjižbe v razmerju do prejšnjega zemljiškoknjižnega lastnika L. D., k.d., X.. V skladu z 244. členom ZZK-1 se zahtevek za izbris izpodbijanega vpisa lahko uveljavlja proti tistemu, v čigar korist je bila s spornim vpisom knjižena pridobitev ali izbris pravice. Ker tožba ni bila vložena zoper L. D., k.d., za ugoditev zahtevku za izbris vknjižbe v korist te družbe v tej zadevi ni podlage.

18.Po navedenem in po ugotovitvi, da niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče toženčevi pritožbi delno ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da se tožbeni zahtevek v delu, v katerem se nanaša na spremembo zemljiškoknjižnega lastninskega stanja v razmerju med tožnico in L. D., k.d., X, zavrne (peta alineja 358. člena v zvezi s prvim odstavkom 351. člena ZPP). V ostalem je pritožbo zavrnilo (353. člen ZPP).

O pritožbi zoper sklep

19.Pritožbene navedbe so očitno neutemeljene. Že v izpodbijanem sklepu je navedeno, da je prišlo do pomotne navedbe tarifne številke, ki je bila podlaga za odmero sodne takse za pritožbo, ta pa je bila sicer odmerjena pravilno. Z navedbo, da je ugovarjal le napačni odmeri sodne takse glede na tarifno številko, navedeno v nalogu za plačilo sodne takse, pritožnik ne more doseči odločitve o obveznosti plačila nižje takse. Z ugovorom bi lahko uspel, če bi mu bila sodna taksa (po višini) odmerjena napačno (prim. 34.a člen ZST-1), za tak primer pa, kot je navedeno že v izpodbijanem sklepu, ne gre.

20.Ker niti uveljavljeni razlogi niso utemeljeni, niti po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP) niso podane, je sodišče druge stopnje toženčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

(1) Kot izhaja iz prodajne pogodbe, ta družba vstopila v položaj A. d. o. o. (kot kupca po predpogodbi).

(2) Glede uporabljenega izraza prim. Debevec, Razmerja pri etažni lastnini, nastali pred uveljavitvijo SPZ (t. i. dejanska etažna lastnina), PP, št. 43/2012, str. 9 in nasl. (3) Ne glede na to, ali bi zemljiškoknjižno sodišče lahko opravilo pravilno vknjižbo, je upravičena za vložitev izbrisne tožbe.

(4) Tj. z upoštevanjem spremembe po Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 25/2011 – v nadaljevanju ZZK-1C).

(5) Omejitve so dopustne iz drugih razlogov (npr. dobrovernost nadaljnjega pridobitelja).

(6) V teoriji je bilo že opozorjeno, da opisan – izrazito konkretiziran – zakonodajalčev pristop po naravi stvari vsebuje prave in prekrite pravne praznine in s tem odpira pot potrebi po razlagi. Prim. Pavčnik, Izbrisna tožba (Analiza prakse višjih sodišč), Pravosodni bilten, št. 1/12, str. 165. (7) Odgovor na vprašanje, ali je bil sklep zemljiškoknjižnega sodišča v navedeni zadevi (Dn. št. 1715/2002) tožnici vročen (in je postal pravnomočen) ali ne, od katerega je odvisna pravna pot za dosego vzpostavitve pravilnega lastninskega stanja v razmerju med tožnico in L. D., k.d., X, ni pomemben za odločitev v zadevi. Navsezadnje lahko tožnica doseže navedeno tudi z dogovorom s (poštenim) kupcem.