Jedro

Iz podatkov spisa izhaja, da prosilka v zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh, saj v ugovoru zoper plačilni nalog ne navaja razlogov iz 34.a člena ZST-1, zaradi katerih je mogoče plačilni nalog uspešno izpodbijati.

Zgolj zato, ker opravlja funkcijo članice mestnega sveta, tožnica plačila sodnih taks po določbi 1. odstavka 10. člena ZST-1 ni oproščena.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Upravno sodišče RS, Služba za brezplačno pravno pomoč, prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s pritožbo zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse, opr. št. I U 398/2011-6 z dne 5. 4. 2011, zavrnilo. V obrazložitvi pojasnjuje, da je podlaga za odločanje Zakon o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04-UPB s spremembami 23/08, v nadaljevanju ZBPP). Pri presoji o dodelitvi BPP se v skladu s 1. odstavkom 24. člena ZBPP kot pogoj za dodelitev BPP upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh. Pojasnjuje še vsebino določbe 3. odstavka 24. člena ZBPP. Iz predloga prosilke za dodelitev BPP z dne 6. 5. 2011 izhaja, da prosi za dodelitev BPP v zvezi s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča RS opr. št. I U 398/2011-6 z dne 15. 4. 2011, s katerim je bil zavrnjen njen ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za tožbo, ki jo je vložila tožnica zoper sklep Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana o sprejemu predloga dopolnitve letnega načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem MOL za leto 2009, št. 4780-893/2008-64 z dne 17. 11. 2010 in amandma k predlogu dopolnitve št. 4780-893/2008-71 z dne 15. 12. 2010, ki ga je Mestni svet MOL sprejel na seji dne 20. 12. 2010. Pri tem ugotavlja, da je Upravno sodišče RS ugovor tožnice zavrnilo v skladu s 1. odstavkom 5. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/08 in 97/10, v nadaljevanju ZST-1), saj taksna obveznost za vsak postopek, ki ga vodi sodišče, nastane ob vložitvi tožbe. Tožnica pa v skladu s 1. odstavkom 10. člena ZST-1 ni upravičena do oprostitve plačila sodne takse. Prav tako ji je bila taksa pravilno odmerjena, v skladu s tarifno številko 6111 ZST-1. Ker prosilka v ugovoru zoper plačilni nalog ne navaja razlogov iz 34.a člena ZST-1, organ za BPP ugotavlja, da je potrebno prosilkino prošnjo po določbi 1. odstavka 24. člena v zvezi z določbo 2. odstavka 37. člena ZBPP zavrniti kot neutemeljeno.

Tožnica v tožbi navaja, da je prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vložila kot mestna svetnica. Zato je obrazcu za dodelitev BPP priložila kopijo plačilnih list MOL o prejemkih, ki jih dobiva kot mestna svetnica za zadnje tri mesece. To pa pomeni, da je plača, ki jo pritožnici izplačuje delodajalec, za omenjeno tožbo popolnoma nepomembna. Upravni organ je podatke pridobil iz spisa v zadevi opr. št. I U 1494/2009, kjer gre za zasebno tožbo tožnice. Pridobivanje podatkov, ki so davčna tajnost, ni predmet načela ekonomičnosti in gre za zlorabo zakona. Tožnica je glede na predložene prejemke upravičena do brezplačne pravne pomoči po 13. členu ZBPP. Tožnica je tožbo vložila v javnem interesu, zaradi česar je na podlagi 10. člena ZBPP upravičena do brezplačne pravne pomoči na podlagi zakona. Meni, da ugotovitve organa za BPP nimajo materialno pravne podlage v zakonu, zato je izpodbijana odločba v celoti nepravilna in nezakonita. Predlaga, da se njeni tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi, tožnici pa dodeli brezplačno pravno zastopanje v zadevi, v kateri jo zastopa občinsko pravobranilstvo iz razloga, ker ga Mestna občina Ljubljana ni ustanovila.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Sodišče je o zadevi odločilo na seji, skladno z določbo 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1).

Tožba ni utemeljena.

Pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči določajo členi 11 do 24 ZBPP. Na podlagi 3. odstavka 11. člena omenjenega zakona se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom. Prav tako je po 1. odstavku 13. člena ZBPP do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svojih družinskih članov, brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine, ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Vendar slednje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni edini kriterij. Pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči se namreč v smislu 24. člena ZBPP kot pogoj upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči. Predvsem je bistveno, da zadeva ni očitno nerazumna in da je pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj. Tožnica dejstva, da gre v konkretnem primeru za očitno nerazumno vlogo, ni z ničemer niti zanikala niti dokazala nasprotnega. Po drugi strani iz podatkov spisa nesporno izhaja, da v zadevi prosilka nima verjetnega izgleda za uspeh, saj v ugovoru zoper plačilni nalog ne navaja razlogov iz 34.a člena ZST-1, zaradi katerih je mogoče plačilni nalog sploh uspešno izpodbijati. V tem delu se zato sodišče sklicuje na razloge izpodbijane odločbe, v smislu 2. odstavka 71. člena ZUS-1. Tožničine navedbe v zvezi s 13. členom ZBPP pa so, glede na povedano, nerelevantne.

Kar se tiče tožničine trditve, da je tožbo vložila kot mestna svetnica ter da ji po določbi 1. odstavka 10. člena ZST-1 takse ni potrebno plačati, pa sodišče pripominja naslednje. Po omenjeni določbi so plačila sodnih taks med drugim oproščene samoupravne lokalne skupnosti in organi samoupravnih lokalnih skupnosti, ne pa posamezne fizične osebe. V skladu z 28. členom Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 in naslednji-UPB2, v nadaljevanju ZLS) in 21. členom Statusa Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 61/01 in naslednji), so organi občine, mestni svet, župan, nadzorni odbor, volilna komisija in drugi organi, določeni z zakonom. Člani občinskega oziroma mestnega sveta so po določbi 34.a člena ZLS občinski funkcionarji. Tožnica je tožbo v konkretnem primeru vložila sama in v svojem imenu. V njej je sicer navedla, da je članica mestnega sveta (in v tej zvezi Svetniškega kluba SDS), vendar pa ZST-1 ne določa, da so plačila sodnih taks oproščeni tudi funkcionarji v organih občin. Zgolj zato, ker opravlja funkcijo članice mestnega sveta, tožnica plačila sodnih taks po določbi 1. odstavka 10. člena ZST-1 ni oproščena. Prav tako tožnica kot mestna svetnica ni pristojna za zastopanje organov občine, saj občino predstavlja in zastopa župan, ki predstavlja tudi občinski svet, vse v smislu 1. in 2. odstavka 33. člena ZLS.

Po povedanem sodišče ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zato je tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.