Javna objava osebnih podatkov v dokumentih NAKVIS

Datum

19.06.2025

Številka

07120-1/2025/270

Kategorije

Svetovni splet, Šolstvo

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede dopustnosti javne objave osebnih podatkov v okviru odločitev, akreditacijskih in evalvacijskih poročil ter analiz, ki jih objavlja Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS) skladno z določbo 51.f člena Zakona o visokem šolstvu. Zanima vas, ali osebna imena učiteljev, ki so vključeni v določen študijski program in kot taki navedeni v odločbah ter akreditacijskih in evalvacijskih poročilih NAKVIS, predstavljajo informacijo javnega značaja ter kako naj se po mnenju IP zagotovi ustrezno ravnotežje med: zakonsko zahtevo po transparentnosti delovanja NAKVIS in varstvom osebnih podatkov.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP je na področju dostopa do informacij javnega značaja pritožbeni organ, zato se izven konkretnega postopka vnaprej ne sme opredeliti do posamezne zadeve niti ne sme podati mnenja, ali gre pri konkretnih informacijah za prosto dostopne informacije javnega značaja. Načelnih pravnih mnenj namreč IP ne more izdajati, saj za to nima zakonske podlage. Na podlagi četrtega odstavka 32. člena ZDIJZ ima IP nadzorstvene pravice nad izvajanjem določb ZDIJZ samo v okviru pritožbenega postopka, tj. v okviru postopka, ki se vodi pri IP na podlagi pritožbe zaradi molka organa ali pritožbe zoper odločbo organa, s katero je organ zahtevo prosilca zavrnil ali zavrgel.

Obrazložitev

IP v okviru neobvezujočega mnenja ne more presojati zakonitosti konkretnih obdelav osebnih podatkov. Slednje lahko stori le v ustreznem inšpekcijskem ali drugem upravnem postopku.

Nacionalno agencijo Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS) v skladu z 9. alinejo prvega odstavka 51.f člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ, 65/17, 175/20 – ZIUOPDVE, 57/21 – odl. US, 54/22 – ZUPŠ-1, 100/22 – ZSZUN in 102/23; ZVis) javno objavlja odločitve agencije, evalvacijska poročila, letna evalvacijska in akreditacijska poročila ter analize agencije, ki morajo biti transparentne in dostopne.

Razkritje osebnih podatkov v odločitvah, evalvacijskih poročilih in akreditacijskih poročilih NAKVIS sodi v okvir obdelave osebnih podatkov, za katero se uporablja Splošna uredba. Splošna uredba v 86. členu določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov, v skladu s to uredbo. V uvodni določbi 154 Splošna uredba navaja, da se dostop javnosti do uradnih dokumentov lahko šteje, da je v javnem interesu. Osebne podatke v dokumentih, s katerimi razpolaga javni organ ali telo, bi moral ta organ ali telo imeti možnost javno razkriti, če je to v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za ta javni organ ali telo. S tovrstno zakonodajo bi bilo treba dostop javnosti do uradnih dokumentov in ponovno uporabo informacij javnega sektorja uskladiti s pravico do varstva osebnih podatkov, zato so v njej lahko določene potrebne uskladitve s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Sklicevanje na javne organe in telesa v tem okviru bi moralo vključevati vse organe ali druga telesa, zajeta s pravom držav članic o dostopu javnosti do dokumentov. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po 2. točki prvega odstavka 4. člena Splošne uredbe, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu navedene uredbe. Na podlagi 6. člena Splošne uredbe je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje osebnih podatkov javnosti) zakonita (dopustna), med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Razkritje osebnih podatkov v odločitvah, evalvacijskih poročilih in akreditacijskih poročilih NAKVIS javnosti sodi na področje omogočanja dostopa do informacij javnega značaja. Zakonsko podlago za takšno obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, tako predstavlja tudi ZDIJZ (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 7/18 in 141/22; ZDIJZ), pri čemer zaradi uravnoteženja pravice do varstva osebnih podatkov s pravico javnosti do uradnih dokumentov veljajo posebne omejitve. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, npr. podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), razen v izjemnih primerih. Sprejeto je stališče, da javni uslužbenec oziroma javni funkcionar ni upravičen pričakovati zasebnosti npr. glede svojega imena, naziva ali funkcije, osnovne plače, dodatkov. 

IP pojasnjuje, da je na področju dostopa do informacij javnega značaja pritožbeni organ, zato se izven konkretnega postopka vnaprej ne sme opredeliti do posamezne zadeve niti ne sme podati mnenja, ali gre pri konkretnih informacijah za prosto dostopne informacije javnega značaja. Načelnih pravnih mnenj namreč IP ne more izdajati, saj za to nima zakonske podlage. Svetovalno funkcijo na področju dostopa do informacij javnega značaja ima na podlagi 32. člena ZDIJZ Ministrstvo za javno upravo, na katerega se lahko obrnete za mnenje. Ker se IP, skladno z načelom zakonitosti, do zadeve, ki ni del konkretnega pritožbenega postopka na podlagi ZDIJZ, ne more in ne sme opredeliti. predlagamo, da se seznanite s posameznimi odločitvami IP, v katerih je obravnaval razkritje osebnih podatkov v postopkih akreditacije in ki so dostopne na spletnih straneh IP (npr. št. 021-89/2008/6 - https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-zna%C4%8Daja/iskalnik-po-odlo%C4%8Dbah/604f5d1903309 in sodba Upravnega sodišča RS, opr. št. II U 72/2009-12 - https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/sodbe_UPRS/U_72-2009-12__021-89-2008_.pdf).  

IP nadalje pojasnjuje, da 74. člen ZVOP-2 ureja varstvo pravice do dostopa do informacij javnega značaja v razmerju do pravice do varstva osebnih podatkov. Navedeni člen določa, da zavezanci po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, javnosti posredujejo osebne podatke, če so ti po zakonu javni ali če je za njihovo razkritje dan prevladujoč javni interes v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Kadar zakon določa javnost podatkov ali kadar gre za podatke, ki so prosto dostopna informacija javnega značaja, jih upravljavec, ki z njimi razpolaga, lahko javno objavi. V skladu s prvim odstavkom 19. člena ZVOP-2 se pravice in drugi zahtevki posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, iz 73. do 75. člena ne izvajajo v postopkih pred IP po določbah ZVOP-2 ali po določbah Splošne uredbe. To pomeni, da uveljavljanje pravic iz poglavja III. Splošne uredbe ali drugih zahtevkov posameznika, ko upravljavci osebne podatke obdelujejo v okviru pravice do dostopa do informacij javnega značaja, ne sodi v pristojnost IP.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravila

Sandra Kajtazović, univ. dipl. prav.

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka