Jedro

Občinski geodetski organ seznani sodišče s spremembami v oštevilčbi, površini, vrsti rabe in katastrskem razredu parcele, do katerih je prišlo zaradi izdelave novega zemljiškega katastra (členi 20 do 23 zakona o zemljiškem katastru, Ur.l. SRS, 17/74 in 42/86) neposredno na podlagi podatkov zemljiško-katastrskega operata - in sicer z naznanilnim listom (oz. izkazom sprememb). Določba člena 30/2 citiranega zakona, po kateri ugotovi geodetski organ spremembe v določenih primerih z odločbo, se na navedene primere ne nanaša.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se sklep sodišča druge stopnje tako spremeni, da se pritožba zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom na podlagi naznanilnega lista Mestne geodetske uprave v Ljubljani z dne 5.3.1986 pri nepremičninah vl. št. 1502 k.o. A, ki je za z.k. telo I družbena lastnina v uživanju solastnikov z.k. telesa II, za z.k. telo II pa last BB do 2/3 in CB do 1/3 - odredilo poočitenje nove izmere, delitve ter spremembe vrste rabe za parcelo št. 503/7, stavbišče (z zgradbo) 86 m2 in njiva 530 m2 - v parc. št. 503/7, stavbišče (s stanovanjsko stavbo) 89 m2, dvorišče 236 m2 in njiva 28 m2, ter v parc. št. 503/45, njiva 271 m2. Sodišče druge stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo pritožbi BB in sklep prve stopnje spremenilo, tako da je zavrnilo poočitbo, odrejeno s sklepom prve stopnje.

Zoper ta pravnomočni sklep sodišča druge stopnje je Javni tožilec Republike Slovenije vložil pravočasno zahtevo za varstvo zakonitosti. Uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in sicer 30. člena zakona o zemljiškem katastru ter zmotno neuporabo 20., 21., 22. in 23. člena istega zakona. Geodetski organ je postopal po določilih 20. do 23. člena citiranega zakona, ker je šlo za novo izmero področja, na katerem je tudi sporna parcela. Iz predloženega naznanilnega lista sledi, da je bil pritožnik seznanjen z razgrnjenimi podatki zemljiško-katastrske izmere in katastrske klasifikacije ter da je s svojim podpisom potrdil, da se strinja z razgrnjenimi podatki. Pri takem dejanskem stanju pa je pravilna uporaba materialnega prava narekovala poočitenje nove izmere, delitve ter spremembe vrste rabe na podlagi naznanilnega lista. Javni tožilec predlaga spremembo sklepa sodišča druge stopnje, tako da se pritožba zavrne in potrdi sklep prve stopnje.

Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vročena Javnemu pravobranilcu mesta Ljubljana za Mestno geodetsko upravo v Ljubljani ter pooblaščenki pritožnika BB, ki se o zahtevi nista izjavila (člen 408/2 v zvezi s členom 390 ZPP).

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Po pravnih pravilih zemljiškoknjižnega prava se tisti vpisi v zemljiški knjigi, ki se v popisnem listu (A listu) zemljiške knjige nanašajo na dejstva, ki so razvidna iz zemljiškega katastra, po uradni dolžnosti usklajujejo s podatki zemljiškega katastra (pravilo par. 27 predvojnega zakona o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in pripisih) - seveda pod pogojem, da so spremembe v zemljiškem katastru sporočene sodišču v skladu s pozitivnim predpisom, ki ureja vodenje zemljiškega katastra. Ta pozitivni predpis je Zakon o zemljiškem katastru (ZZK, Ur. l. SRS 17/74 in 42/86). Po določbi člena 31/1 ZZK mora občinski geodetski organ sproti seznanjati sodišče o vseh spremembah glede oštevilčbe, posestne meje, površine in vrste rabe parcel, ki jih je ugotovil bodisi po prijavi ali zahtevi bodisi po uradni dolžnosti. Ta določba ne nalaga geodetskemu organu, da mora seznanjati sodišče z navedenimi spremembami v zemljiško-katastrskem operatu v določeni obliki - npr. vselej z odločbo, ampak mu nalaga samo, da mora seznanjati sodišče. Odgovor na vprašanje, v kakšni obliki mora seznanjati sodišče, je zato treba iskati v drugih določbah ZZK in podrejeno v pravnih pravilih zemljiškoknjižnega prava, če ZZK ne daje odgovora.

Zakon o zemljiškem katastru ureja tri načine, na katere lahko pride do drugačnega stanja v zemljiško-katastrskem operatu, kakor pa je stanje, ki je poočiteno v popisnem listu zemljiške knjige. Ti trije načini so: 1) izdelava novega zemljiškega katastra (zanj skrbi Republika Slovenija ob sodelovanju občin in se izvaja po programu - 18. člen ZZK); 2) sistematično vzdrževanje zemljiškega katastra glede vrste rabe zemljišč, ki se opravi najmanj enkrat na 15 let (člen 32/1 ZZK); 3) vzdrževanje zemljiškega katastra glede posameznih zemljišč, ki se opravi: - glede spremembe vrste rabe in katastrskega razreda na podlagi prijave ali uradne ugotovitve (člen 30/1-1 ZZK); - glede posestne meje in površine parcele zaradi parcelacije, če je bila opravljena na zahtevo, ki je bila dana občinskemu geodetskemu organu, ali po naročilu, ki ga je izvršila pooblaščena geodetska firma (člen 30/1-2); - glede lastnika oz. uporabnika, o kateri je bil geodetski organ obveščen od sodišča (člen 30/1-3, primer je za obravnavano zadevo brezpredmeten).

Zakon o zemljiškem katastru predpisuje odločbo kot način ugotovitve spremembe v oštevilčbi, površini, vrsti rabe in katastrskem razredu parcele brezpogojno le tedaj, ko gre za vzdrževanje zemljiškega katastra v primerih iz 1. in 2. točke člena 30/1 ZZK, tj. v primerih iz prve in druge alinee 3. točke prejšnjega odstavka te obrazložitve. V primerih iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka (torej pri izdelavi novega zemljiškega katastra in pri sistematičnem vzdrževanju zemljiškega katastra) pa predpisuje odločbo le, kadar lastnik oz. uporabnik zemljišča ugovarja zoper razgrnjene podatke zemljiško-katastrske izmere (člen 22/1 in člen 32/3 v zvezi s členom 22/1 ZZK). Lastniki oz. uporabniki, ki so se odzvali povabilu na razgrnitev podatkov zemljiško-katastrske izmere (člen 21/2 ZZK) in ki se strinjajo z razgrnjenimi podatki, to potrdijo s svojim podpisom na elaboratu razgrnitve (člen 22/1 ZZK). Če se ne strinjajo, lahko podajo uradni osebi, ki vodi razgrnitev, svoj ugovor in sicer v roku 8 dni (člen 22/1 ZZK). Občinski geodetski organ odloči o ugovoru z odločbo; če ugovoru ugodi, spremeni tudi stanje v elaboratu zemljiško-katastrske izmere oz. katastrske klasifikacije zemljišč (člen 22/2 ZZK). Na podlagi podatkov, dobljenih z zemljiško-katastrsko izmero, katastrsko klasifikacijo ali z drugimi uradnimi ugotovitvami se izdela zemljiškokatastrski operat. Vanj so vnešene (na podlagi že citirane določbe člena 22/2 ZZK) tudi tiste ugotovitve stanja, katere je z (delno ali popolnoma) uspešnim ugovorom dosegel lastnik oz. uporabnik bodisi na prvi stopnji (člen 22/2 ZZK) ali na drugi stopnji (člen 22/3 ZZK) postopka po ugovoru zoper razgrnjene podatke pri izdelavi oz. sistematičnem vzdrževanju (člen 32/1 ZZK) zemljiškega katastra.

Kadar pa lastnik oz. uporabnik zemljišča v primerih izdelave novega (člena 18 in 19 ZZK) ali sistematičnega vzdrževanja (člen 32/1 ZZK) obstoječega zemljiškega katastra, ni na predpisani način (člen 22/1 ZZK) ugovarjal proti (novim, spremenjenim) razgrnjenim podatkom zemljiško-katastrske izmere (oz. katastrske klasifikacije), občinski geodetski organ samo na podlagi razgrnjenih podatkov zemljiško-katastrske izmere (pa katastrske klasifikacije ali drugih uradnih ugotovitev) izdela zemljiško-katastrski operat (člen 23/1 ZZK). Glede vseh tistih parcel, glede katerih niso bile izdane odločbe po postopku iz člena 22/2 ZZK, geodetski organ ni dolžan izdati nobenih odločb zaradi izdelave zemljiško-katastrskega operata. Prav tako pa ni dolžan izdati odločbe zaradi seznanitve sodišča s spremembami po členu 31/1 ZZK, ker v določbah tega člena za kaj takega ni podlage. Dolžan pa je geodetski organ seznaniti sodišče s spremembami, tj.z novimi katastrskimi podatki glede oštevilčbe, posestne meje, površine in vrste rabe parcele, ki se razlikujejo od tistih podatkov, ki so poočiteni v popisnem listu zemljiške knjige na podlagi podatkov prejšnjega zemljiškega katastra (v smislu členov 18 in 19 ZZK) oz. na podlagi podatkov zemljiškega katastra pred vnosom novih podatkov o vrsti rabe zemljišč zaradi sistematičnega vzdrževanja zemljiškega katastra (člen 32/1 ZZK). Iz obrazložene razlage določb členov 20 do 23 ZZK (iz člena 32 ZZK, ki je bil doslej tudi omenjan, sledi le napotitev na pravkar omenjene člene) in člena 31/1 ZKK je mogoča samo razlaga, da v vseh navedenih primerih izdelave (novega) zemljiškega katastra in sistematičnega vzdrževanja (obstoječega) zemljiškega katastra občinski geodetski organ seznani sodišče s stanjem (novim,spremenjenim stanjem) v zemljiško-katastrski evidenci neposredno iz zemljiško-katastrskega operata (člen 23/1 ZZK). Odgovora na vprašanje, kakšna je listinska oblika takega sporočila geodetskega organa sodišču o spremembah v zemljiškem katastru, v določbah ZZK ni najti, dajejo pa ga pravna pravila zemljiškoknjižnega prava. Ta govorijo o naznanilnem listu oz. prijavnem listu (pravilo par. 27 zakona o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in pripisih iz leta 1930), ki se v novejši geodetski praksi imenuje tudi izkaz sprememb.

Iz vsega doslej povedanega sledi, da je utemeljena graja pravne presoje sodišča druge stopnje, ki jo uveljavlja javni tožilec v zahtevi za varstvo zakonitosti. Določba 30. člena ZZK, na katero se sklicuje sodišče druge stopnje, se ne nanaša na primere sprememb v oštevilčbi, površini in vrsti rabe zemljišča, ki nastanejo v zemljiško-katastrski evidenci zaradi izdelave (novega) zemljiškega katastra. Drugačna pravna presoja sodišča druge stopnje je zmotna. Naznanilni list z dne 5.3.1986, s katerim je Mestna geodetska uprava v Ljubljani sporočila sodišču prve stopnje spremembo oštevilčbe (delitev parc. št. 503/7 v parc. št. 503/7 in parc. št. 503/45) spremembo površine (novo izmero skupno 624 m2 z razčlenitvijo, ki je bila uvodoma že navedena, v primerjavi s staro izmero 616 m2) in spremembo vrste rabe, ima vse podatke, iz katerih sledi, da z njim pooblaščeni geodetski organ v smislu člena 31/1 ZZK seznanja sodišče s spremenjenimi katastrskimi podatki iz zemljiško-katastrskega operata, ki je nastal na podlagi postopka razgrnitve (nove) zemljiško-katastrske izmere. Ta naznanilni list vsebuje tudi izjavo geodetskega organa, da je pritožnik BB (lastnik glede z.k. telesa II in uporabnik glede z.k. telesa I obravnavanega z.k. vložka) sodeloval v postopku razgrnitve in po seznanitvi z razgrnjenimi podatki zemljiško-katastrske izmere in katastrske klasifikacije ter z razlogi, ki so povzročili razliko v površini +8 m2 med starim in novim stanjem, izjavil, da se z razgrnjenimi podatki strinja in da je bil seznanjen, da ima v primeru nestrinjanja možnost vložiti ugovor. Zaradi take vsebine naznanilnega lista, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje odredilo poočitenje uvodoma navedenih sprememb pri nepremičnini vl. št. 152 k.o. A, sodišče druge stopnje pa je zaradi obrazložene zmotne pravne presoje s spremembo sklepa prve stopnje to poočitenje zavrnilo - se je obenem izkazalo, da je utemeljen predlog javnega tožilca, da naj se njegovi zahtevi ugodi in sklep sodišča druge stopnje tako spremeni, da se pritožba zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje. Torej je bilo treba zahtevi za varstvo zakonitosti v celoti ugoditi na podlagi pravnih pravil zamljiškoknjižnega postopka, ki glede odločanja o zahtevi za varstvo zakonitosti narekujejo smiselno uporabo določb 408. člena v zvezi s členom 395/1 ZPP.