Jedro

Prosilka zahteva dokumente, ki so povezani s postopkom izbire kandidata za delovno mesto generalnega direktorja organa, katerega edini družbenik je Republika Slovenija.

Prepoved razkritja osebnih podatkov, ki se nanašajo na pogoje za zasedbo delovnega mesta generalnega direktorja organa bi onemogočala nadzor javnosti nad tako občutljivim področjem, kot je imenovanje posameznikov na najvišja delovna mesta v družbah v 100 % lasti države. Odprtost podatkov glede strokovnosti, zahtevane izobrazbe, izkušenj in vizije delovanja družbe namreč pripomorejo zlasti k večji odgovornosti države do državljanov in do transparentne politike, ki jo država izvaja na področju kadrovanja v družbah v lasti države.

Javni interes za razkritje zahtevanih dokumentov iz postopka izbire kandidata za delovno mesto generalnega direktorja organa, iz katerih izhaja izpolnjevanje pogojev, na podlagi katerih je bil posledično imenovan izbrani kandidat, pretehta nad interesom konkretnih posameznikov za omejitev dostopa do zahtevanih dokumentov.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je v izpodbijanem aktu pritožbi prosilke z dne 5. 5. 2022 delno ugodila in odločbo Pošte Slovenije d.o.o. št. U7/2798/1-2022/KŽ z dne 11. 4. 2022 delno odpravila ter odločila: Organ je dolžan prosilki v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati: - naslov dokumenta na 1. strani in 7. stran dokumenta "Poročilo Pošta Slovenije d.o.o., član poslovodstva - generalni direktor"; - naslov dokumenta na 1. strani ter 4. in 5. stran dokumenta "Poročilo Pošta Slovenije d.o.o., obrazložitev izpolnjevanja pogojev kandidatov"; - diplomo št. ..., na način, da prekrije datum in kraj rojstva; - dokument "Program dela in vizija razvoja Pošte Slovenije, d.o.o. za petletno obdobje"; - potrdilo o delovnih izkušnjah z dne 19. 5. 2021; - družbeno pogodbo z dne 7. 11. 2012, na način, da prekrije naslov prvega družbenika, ime, priimek in naslov drugega družbenika, in številki osebnih dokumentov obeh družbenikov; - navedbo doma upokojencev, številko, datum in naslov dokumenta ter točko Ad 3 v Zapisniku 1. redne seje Sveta Doma upokojencev A., št. 9000-8/2017-10 z dne 25. 10. 2017; - navedbo občine, naslov dokumenta na 1. strani in IV. točko gradiva za 13. točko dnevnega reda 10. redne seje Občinskega sveta št. 900-0007/2014-23-401 z dne 21. 6. 2016, številko, datum in naslov dokumenta na prvi strani ter sklep 1/2/1 Zapisnika 1. konstitutivne seje Sveta Doma B. št. 1/3-9000/1-2016 z dne 21. 10. 2016; - potrdilo z dne 10. 12. 2015, na način, da prekrije ime in priimek predavateljice; - potrdilo o nekaznovanosti, na način, da prekrije naslov in EMŠO izbranega kandidata; - potrdilo o izobraževanju št. 2260, na način, da prekrije rojstni datum in kraj izbranega kandidata; - certifikat št. GR671132825TK, na način, da prekrije številko kandidata in imeni, priimka ter podpisa podpisnikov certifikata; - potrdilo o usposabljanju z dne 31. 1. 2017, na način, da prekrije nazive, imena in priimke predavateljev; - življenjepis, na način, da prekrije datum rojstva, spol, državljanstvo, kategoriji vozniškega dovoljenja, hobije in zanimanja (1. točka izreka). V preostalem delu (glede Zapisnika 10. redne seje Nadzornega sveta Pošte Slovenije d.o.o. št. U7 - 1/2022-JG z dne 1. 2. 2022, Psihološkega poročila in varovanih osebnih podatkov, ki jih je organ dolžan prekriti) je pritožbo prosilke zavrnila (2. točka) ter ugotovila, da posebni stroški v pritožbenem postopku niso nastali (3. točka).

2. V obrazložitvi je navedla, da je prejela zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je prosilka zahtevala, da ji organ v elektronski obliki posreduje vso dokumentacijo, ki se nanaša na kandidaturo aktualnega generalnega direktorja, vključno z listinami, iz katerih izhaja, da slednji izpolnjuje vse pogoje za zasedbo položaja ter zapisnik seje nadzornega sveta z dne 31. 1. 2022, v okviru katere je bil za generalnega direktorja izbran C. C., ki je funkcijo nastopil z dnem ... (vse po drugi alineji prvega odstavka 4.a člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja - v nadaljevanju ZDIJZ).

3. Tožeča stranka je kot organ z odločbo št. U7/2798/1-2022/KŽ z dne 11. 4. 2022 zahtevo prosilke zavrnila. Navedla je, da se ne nanaša na konkretne dokumente ali listine, oziroma točno določne informacije, s katerimi bi organ razpolagal, kot to predpisujeta ZDIJZ in Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja. Poleg tega se informacija nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. Prav tako je ugotovil, da delni dostop v konkretnem primeru ni mogoč, saj gre pri zahtevanih informacijah za tolikšno količino osebnih podatkov, da so vsebina zahtevanih informacij predvsem varovani osebni podatki.

4. Ob pritožbi prosilke je tožena stranka ugotovila, da je pritožba delno utemeljena. Meni, da je prosilka določno in določljivo opisala zahtevane informacije, kar ustreza konkretizaciji zahtevane informacije. Iz zahteve prosilke je jasno in nedvoumno razvidno, katera dokumentacija je predmet zahteve, dolžnost organa pa je, da pregleda svojo dokumentarno zbirko gradiva in ugotovi, s katerimi dokumenti, v povezavi z zahtevo prosilke, razpolaga.

5. Tožena stranka pojasnjuje, da obveznost posredovanja informacije izhaja iz 1.a člena ZDIJZ, ker je tožeča stranka poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Glede na to, da se zahtevane informacije vsebinsko nanašajo na postopek izbire generalnega direktorja, tožena stranka ugotavlja, da gre za informacije po drugi alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, skladno s katero so med drugim informacija javnega značaja informacija o članu v poslovodnem organu, in sicer informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedene osebe, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.

6. Po pregledu Akta o ustanovitvi družbe Pošta Slovenije, ki določa, katere pogoje mora izpolnjevati direktor, ter razpisa, je tožena stranka ugotovila, da je iz dokumentov, ki jih je zahtevala prosilka, razvidno izpolnjevanje pogojev za zasedbo predmetnega delovnega mesta, zato zaključuje, da izpolnjujejo vse pogoje za opredelitev informacije javnega značaja po 2. alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ. Nadalje ugotavlja, da so ti podatki glede na določbo drugega odstavka 6a. člena ZDIJZ absolutno javni. Navedeni člen ZDIJZ določa, da se z namenom povečanja transparentnosti nad porabo sredstev poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava dovoli dostop do zahtevanih informacij javnega značaja iz druge alineje prvega odstavka 4.a člena tega zakona.1

7. Zahtevani zapisnik 10. redne seje Nadzornega sveta Pošte Slovenije d.o.o. št. U7- -1/2022-JG z dne 1. 2. 2022, v katerem se ena izmed točk dnevnega reda nanaša na imenovanje novega generalnega direktorja, ne izpolnjuje pogojev za opredelitev informacije javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ, ker se le posredno nanaša na informacije v zvezi z zaposlitvijo oziroma imenovanjem generalnega direktorja, iz katerih je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.

8. V nadaljevanju ugotavlja, da je izvedba delnega dostopa možna pri vseh zahtevanih dokumentih, razen pri dokumentu z naslovom Psihološko poročilo, ki pa vsebuje mnogo več informacij o posamezniku, kot pa zgolj pogoje v smislu strokovnih, organizacijskih in drugih sposobnosti za opravljanje najodgovornejših nalog, vse te informacije pa se v besedilu med seboj neločljivo prepletajo, kar ob upoštevanju dejstva, da je javno znano, kdo je bil izbrani kandidat v konkretnem postopku, pomeni, da delni dostop ni mogoč. Če pa bi pri izvedbi delnega dostopa prekrili vse osebne podatke na način, da bi preprečili ogrozitev zaupnosti varovanih informacij, bi psihološko poročilo ob uporabi instituta delnega dostopa popolnoma izgubilo svojo vrednost, zato dostop za prosilko ne bi bil več smiseln.

9. Tožena stranka je glede ugodilnega dela odločbe pojasnila, da so navedene informacije javnega značaja (ob izvedbi ustreznega delnega dostopa) prosto dostopne ter dodatno utemeljuje, da je glede teh informacij tudi javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa. Pri imenovanju najvišjih predstavnikov družbe v 100 % državni lasti je namreč temeljnega pomena zagotavljanje preglednosti dela pristojnih organov in odgovornosti ter s tem zmanjšanje možnosti neodgovornega ali arbitrarnega sprejemanja političnih in strokovnih odločitev, saj preglednost prispeva k bolj premišljenim odločitvam in s tem k dvigu kakovosti dela. Tako je zaključila, da zahtevani podatki ne predstavljajo v celoti varovanih osebnih podatkov in da je zahtevi prosilke, upoštevaje pravilo delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ, mogoče delno ugoditi. V delu, v katerem je ugotovila, da zahtevani podatki predstavljajo varovane osebne podatke (glede Psihološkega poročila ter glede varovanih osebnih podatkov, ki jih je organ dolžan prekriti v skladu s 1. točko izreka), pa je pritožbo prosilke zavrnila, kot izhaja iz 2. točke izreka odločbe.

10. Tožeča stranka izpodbija 1. točko izreka izpodbijane odločbe. Meni, da je tožena stranka napačno uporabila materialno pravo, kot tudi nepopolno ugotovila dejansko stanje, posledično je v tem postopku izpodbijana odločba tožene stranke nezakonita. Zahtevo prosilke je namreč primarno treba zavrniti že na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov ter izpostavlja, kaj je vse varovano pod to definicijo. V nadaljevanju pa tožeča stranka izpostavlja, da dokument "Program dela in vizija razvoja Pošte Slovenije d.o.o. za petletno obdobje" predstavlja poslovno skrivnost tožeče stranke, in s tem izjemo od obveznosti razkritja na podlagi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

11. Dokument "Program dela in vizija razvoja Pošte Slovenije d.o.o. za petletno obdobje" predstavlja predlog 5 letne vizije oziroma strategije razvoja tožeče stranke s strani izbranega kandidata, torej sedanjega generalnega direktorja. Tako gre tukaj za načrte za postopanje tožeče stranke na trgu, ki se sedaj tudi izvajajo. Vsebina dokumenta se nanaša na nadaljnji tržni (razvojni) konkurenčni položaj tožeče stranke, pri čemer je, upoštevajoč dejstvo, da tožeča stranka v vedno večji meri in obsegu posluje na odprtem konkurenčnem trgu (z izjemo univerzalne poštne storitve), odgovornost in obveznost po zaščiti takšnih podatkov (poslovne skrivnosti) še toliko večja. Dokument torej predstavlja konkurenčno občutljive podatke, katerih pridobitev, uporaba ali razkritje bi škodovalo poslovnim ter konkurenčnim interesom tožeče stranke. Dokumenti družbe (tj. tožeče stranke), za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje zvedela nepooblaščena oseba, so kot poslovna skrivnost opredeljeni že na podlagi Pravilnika o poslovni skrivnosti Pošte Slovenije (15. točka drugega odstavka 3. člena Pravilnika). Informacije iz zadevnega programa tako izpolnjujejo vse elemente poslovne skrivnosti, in kot takšni predstavljajo izjemo od razkritja informacij javnega značaja po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V zvezi z informacijami iz zadevnega dokumenta prav tako ni mogoče govoriti o obstoju javnega interesa za razkritje. Predlaga ugoditev tožbi ter odpravo 1. točke izreka.

12. Tožena stranka v odgovoru na tožbo opozarja na pomembno ločnico med terminom osebni podatek in varovan osebni podatek, pri čemer so slednji tisti, ki so t.i. varovani in jih zaradi tega ni dopustno razkriti v postopku po ZDIJZ. Izpostavlja, da se je v izpodbijani odločbi konkretno opredelila do vsakega osebnega podatka v zahtevani dokumentaciji, pri čemer je ugotavljala, ali gre za varovan osebni podatek ali ne, zato se v izogib ponavljanju sklicuje na 7 stran in naslednje strani izpodbijane odločbe. Nadalje meni, da je za konkretni primer pravno nerelevanten tisti del tožbenih navedb, ki govorijo o izjemi od prostega dostopa po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej o poslovni skrivnosti. Meni, da je to nedopustna tožbena novota, saj tožeča stranka navedene izjeme ni zatrjevala niti v odločbi, izdani na prvi stopnji, niti v pritožbenem postopku. Predmetni dokument je tožeča stranka posredovala toženi stranki v prilogi dopisa (v zadevi tožeče stranke je to dokument s številko 090-170/2022/7), v kateri je navedeno, da dokumentacija obsega podatke, ki so varovani v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov ter z Evropsko direktivo GDPR, nikjer pa ni navedeno, da gre za poslovno skrivnost. Slednjo je namreč tožeča stranka v pritožbenem postopku (ne pa tudi v svoji odločbi) zatrjevala le v zvezi z akti nadzornega sveta. Tožena stranka ob tem ni navedla nobenih okoliščin, ki bi kazale na to, da ni imela možnosti navesti obravnavanega dejstva pred izdajo prvostopenjskega akta.

13. Iz previdnosti pa še navaja, da na podlagi tretjega odstavka 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju ZPosS) za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Dodatno pa še podaja dvom, da je dokumentu "Program dela in vizija razvoja Pošte Slovenije d.o.o. za petletno obdobje" dejansko možno pripisati tržno vrednost, ki jo kot enega izmed kriterijev za opredelitev poslovne skrivnosti, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, določa 2. člen ZPosS. Po pregledu vsebine navedenega dokumenta, ki obsega naslovnico in 5 strani, tožena stranka ugotavlja, da ne vsebuje podatkov, ki bi lahko kakorkoli vplivali na tržni položaj tožeče stranke.

14. Tožeča stranka je v pripravljalni vlogi vztraja pri navedbah glede obstoja izjeme pri varstvu osebnih podatkov in glede izjeme poslovne skrivnosti. Dodaja, da se je že v postopku pred informacijsko pooblaščenko sklicevala na obstoj poslovne skrivnosti, saj je v dopisu z dne 10. 6. 2022 jasno zapisala, da predstavlja vsa dokumentacija nadzornega sveta, torej vključno z dokumentacijo v postopku imenovanja izbranega kandidata, poslovno skrivnost. Prav tako je informacijski pooblaščenki ob predložitvi dokumentacije predložila popis predane dokumentacije, iz katerega jasno izhaja, da je vsa predana dokumentacija poslovna skrivnost. O tožbeni novoti tako ni mogoče govoriti.

**K I. točki izreka**

15. Tožba ni utemeljena.

16. Sodišče ugotavlja, da med strankami ni sporno, da je tožeča stranka poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

17. Sporno med strankami pa je, ali je v konkretni zadevi možna izjema glede prostega dostopa do te informacije zaradi varstva osebnih podatkov glede na 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in ali je podana izjema poslovne skrivnosti po 2. alineji prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, kot to poudarja tožeča stranka.

18. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Zato se sklicuje na njene razloge (drugi odstavek 71. člena Zakon o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami, pa dodaja:

19. ZDIJZ v 1. členu določa, da ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Nadalje iz prvega odstavka 2. člena ZDIJZ izhaja, da je namen zakona zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ je uresničitev ustavne pravice iz 39. člena Ustave, ki v okviru pravice do svobode izražanja določa tudi, da ima vsakdo pravico pridobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon.

20. ZDIJZ tudi opredeljuje kaj je informacija javnega značaja. Tako druga alineja prvega odstavka 4.a člena določa, da je informacija javnega značaja v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, informacija o vrsti zastopnika oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.

21. Prvi odstavek 6. člena ZDIJZ taksativno določa enajst izjem od dostopa do zahtevanih dokumentov, zaradi katerih lahko organ v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca. Tako lahko med drugim ravna tudi v primeru iz 2. točke prvega odstavka 6. člena zakona, ko se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ali v primeru iz 3. točke prvega odstavka 6. člena, ko gre za osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Kljub navedenemu se dostop do zahtevane informacije dovoli z namenom povečanja transparentnosti nad porabo sredstev poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava iz druge alineje prvega odstavka 4.a člena tega zakona (drugi odstavek 6.a člena). Vendar pa tretji odstavek 6.a člena določa izjemo, po kateri lahko zavezanci zavrnejo dostop tudi do osnovnih podatkov o poslih, če izkažejo, da bi razkritje huje škodovalo njihovemu konkurenčnemu položaju na trgu, razen če se ti podatki nanašajo na pravne posle, ki obsegajo donatorske, sponzorske, svetovalne, avtorske ali druge intelektualne storitve ali druge pravne posle, s katerimi se dosega enak učinek.

22. Že jezikovna razlaga navedenih določb nam pokaže, ob dejstvu, da izjema za posredovanje osnovnih podatkov, določena v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ (tako glede poslovne skrivnosti kot varstva osebnih podatkov), glede na specialno določbo 6a. člena, ne obstaja.

23. Pripomniti je, da je namreč že zakonodajalec z umestitvijo drugega odstavka 6a. člena ZDIJZ jasno določil, da so navedene informacije absolutno javne, in sicer zaradi povečanja transparentnosti nad porabo sredstev poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

24. Prosilka zahteva dokumente, ki so povezani s postopkom izbire kandidata za delovno mesto generalnega direktorja organa, katerega edini družbenik je Republika Slovenija. Gre torej za vprašanje "kadrovanja" države, kako strokovno usposobljene in osebnostno primerne ljudi je država, preko članov nadzornega sveta, postavila na vodilno mesto družbe, ki je v njeni izključni lasti. Namen, ki ga mora država pri tovrstnih imenovanjih zasledovati, je namreč, da bi vodstveni kader pripomogel k doseganju boljših poslovnih rezultatov družbe ter posledično k povečanju premoženja Republike Slovenije, poleg tega pa je namen tudi zagotoviti kvalitetno, odgovorno in učinkovito delo, ki ga organ izvaja v okviru svojih javnopravnih dejavnosti. Funkcija v poslovodstvu organa je pomembna javna funkcija, posameznik, ki to funkcijo opravlja (in ki jo je sam sprejel in se zavestno izpostavil javnosti), pa zato javna oseba, glede katere veljajo drugačna merila za posege v njeno zasebnost, še posebej v povezavi z opravljanjem te javne funkcije, ki je take narave, da je še posebej izpostavljena presoji javnosti. Pravna teorija in sodna praksa sta tudi enotni, da imajo javne osebe manjše polje pričakovane zasebnosti. Vendar opravljanje javne funkcije ne pomeni, da posameznik, ki opravlja javno funkcijo, nima pravice do zasebnosti,2 ki je ustavna pravica vsakega posameznika (35. člen Ustave Republike Slovenije), ki pa sicer kot vsaka druga pravica ni absolutna, ampak je lahko omejena z enakimi pravicami drugih oziroma s splošnim javnim interesom. Pri ugotavljanju javnega interesa oziroma tehtanju med dvema pravicama, pravico do varstva osebnih podatkov3 (oziroma tudi širše zasebnosti) in pravico dostopa do informacij javnega značaja (oziroma tudi večplastne pravice do svobode izražanja, tudi npr. pravice javnosti do obveščenosti) je ključnega pomena uporaba ustavnega načela sorazmernosti (načelo sorazmernosti oz. načelo "najmanjšega obsega podatkov" določa tudi člen 5(c) Splošne uredbe o varstvu podatkov).

25. V konkretnem primeru bi prepoved razkritja osebnih podatkov, ki se nanašajo na pogoje za zasedbo delovnega mesta generalnega direktorja organa onemogočala nadzor javnosti nad tako občutljivim področjem, kot je imenovanje posameznikov na najvišja delovna mesta v družbah v 100 % lasti države. Odprtost podatkov glede strokovnosti, zahtevane izobrazbe, izkušenj in vizije delovanja družbe namreč pripomorejo zlasti k večji odgovornosti države do državljanov in do transparentne politike, ki jo država izvaja na področju kadrovanja v družbah v lasti države.

26. Sodišče pritrjuje toženi stranki, da je javni interes za razkritje zahtevanih dokumentov iz postopka izbire kandidata za delovno mesto generalnega direktorja organa, iz katerih izhaja izpolnjevanje pogojev, na podlagi katerih je bil posledično imenovan izbrani kandidat, nedvomno pretehta nad interesom konkretnih posameznikov za omejitev dostopa do zahtevanih dokumentov.

27. Prav tako je upravičena presoja, da ni potrebe, da se odpirajo tudi osebni podatki, ki z imenovanjem na delovno mesto generalnega direktorja niso v neposredni oz. bistveni zvezi. Tu gre za podatke o datumu in kraju rojstva, o naslovu bivališča, znanju in izkušnjah, ki niso v neposredni zvezi s predpisanimi pogoji, hobiji, ki jih je potrebno ob posredovanju dokumentacije prikriti.

28. Navedbe tožeče stranke, da Program dela in vizija razvoja Pošte Slovenije d.o.o. za petletno obdobje predstavlja poslovno skrivnost, je tožbena novota. Kot upravičeno opozarja tožena stranka se je namreč tožeča stranka v odločbi, izdani na prvi stopnji, sklicevala le na izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V tožbi pa tožeča stranka glede dokumenta "Program dela in vizija razvoja Pošte Slovenije d.o.o. za petletno obdobje" uveljavlja še izjemo od prostega dostopa po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Tožeča stranka namreč lahko v tožbi navaja nova dejstva in dokaze le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji in jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta (52. člen ZUS-1). V konkretnem primeru tožeča stranka izjeme od prostega dostopa po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ glede dokumenta "Program dela in vizija razvoja Pošte Slovenije d.o.o. za petletno obdobje" ni zatrjevala niti v odločbi, izdani na prvi stopnji, niti v pritožbenem postopku. Predmetni dokument je tožeča stranka posredovala toženi stranki v prilogi dopisa (v zadevi tožeče stranke je to dokument s številko 090-170/2022/7), v kateri je navedeno, da dokumentacija obsega podatke, ki so varovani v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov ter z Evropsko direktivo GDPR, nikjer pa ni navedeno, da gre za poslovno skrivnost. Slednjo je namreč tožeča stranka v pritožbenem postopku (ne pa tudi v svoji odločbi) zatrjevala le v zvezi z akti nadzornega sveta. Tožena stranka ob tem ni navedla nobenih okoliščin, ki bi kazale na to, da ni imela možnosti navesti obravnavanega dejstva pred izdajo prvostopenjskega akta.

29. V konkretnem primeru pa je sicer znova poudariti, da so podatki "Program dela in vizija razvoja Pošte Slovenije d.o.o. za petletno obdobje" absolutno javni na podlagi drugega odstavka 6.a člena ZDIJZ. Na podlagi tretjega odstavka 2. člena ZPosS pa se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. V konkretnem primeru ni sporno, da je izbrani kandidat za delovno mesto generalnega direktorja v postopku izbire moral predložiti dokument "Program dela in vizija razvoja Pošte Slovenije d.o.o. za petletno obdobje", iz česar izhaja, da je tudi iz tega dokumenta razvidno izpolnjevanje pogojev za zasedbo navedenega delovnega mesta, kar so informacije, kot jih opredeljuje druga alineja prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ. Te informacije pa so absolutno javne na podlagi izrecne določbe drugega odstavka 6.a člena ZDIJZ in zato, v povezavi s tretjim odstavkom 2. člena ZPosS, ne morejo biti določene za poslovno skrivnost. Tako tudi opredelitev teh podatkov kot poslovna skrivnost v Pravilniku o poslovni skrivnosti Pošte Slovenije (15. točka drugega odstavka 3. člena pravilnika) ne more biti pravno relevantna, saj je to v nasprotju z izrecno zakonsko določbo.

30. Dodatno pa je treba pojasniti, da navedenemu dokumentu ni mogoče pripisati tržne vrednosti, ki jo kot enega izmed kriterijev za opredelitev poslovne skrivnosti, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, določa 2. člen ZPosS. Gre namreč za avtorjevo vizijo razvoja tožeče stranke v prihodnosti, ki pa ne vsebuje nobenih konkretnih podatkov, katerih razkritje bi lahko škodilo konkurenčnemu položaju organa, temveč zgolj splošne cilje, za katere naj bi se zavzemal avtor dokumenta kot generalni direktor tožeče stranke ter ukrepe, s katerimi naj bi se ti cilji dosegli. Zahtevani dokument ne predstavlja uradne strategije poslovanja organa v prihodnosti, poleg tega je generalni direktor le eden od štirih članov poslovodstva, kar pomeni, da dejanski program dela in vizijo razvoja tožeče stranke ne pripravi oziroma izbira zgolj ena oseba. Gre torej zgolj za dokument, ki ga je tožeča stranka od vseh kandidatov, tako tudi od izbranega kandidata, zahtevala v postopku izbire kandidata za delovno mesto generalnega direktorja in ki je bil eno izmed meril za izbor med kandidati. Ker torej ne gre za uradni ali kakorkoli zavezujoč dokument, v njem pa tudi ni nobenih konkretnih podatkov, ki bi pomenili kakršnokoli konkurenčno prednost za organ, pač pa dokument predstavlja zgolj splošno avtorjevo vizijo, kako naj bi organ posloval in se razvijal v prihodnosti, ki je bila hkrati tudi pogoj za sodelovanje v postopku izbire kandidata za delovno mesto generalnega direktorja tožeče stranke ter eno izmed meril za njegov izbor. Je pa to eden izmed ključnih dokumentov, na podlagi katerih javnost lahko pridobi informacije o tem, kako je izbrani kandidat zatrjevano strokovnost ter izkušnje oziroma znanje sposoben aplicirati v viziji in programu dela tožeče stranke.

31. Glede na vse navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

32. Sodišče v zadevi ni opravilo glavne obravnave, obe stranki sta namreč sodišču posredovali podpisano pisno soglasje, da sodišče o sporu odloči na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov brez glavne obravnave na podlagi 279.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 22. členom ZUS-1. Sodišče je na podlagi navedenega v zadevi odločilo na podlagi listin v upravnem in sodnem spisu ter o zadevi odločilo prednostno (tretji odstavek 279.a člena ZPP).

**K II. točki izreka:**

33. O stroških upravnega spora je odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem trpi v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka svoje stroške postopka.

1 Tudi iz pretekle prakse IP pred sprejemom novele ZDIJZ-C izhaja, da se mora pravica do varstva osebnih podatkov posameznikov, ki zasedajo vodilna delovna mesta v družbi, ki je v 100 % lasti države, v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje pogojev za zasedbo teh delovnih mest, objavljenih v razpisu, umakniti javnemu interesu za razkritje, ki v tem primeru prevlada (odločba IP št. 090-229/2012/10 z dne 19. 12. 2012). 2 Oziroma tudi drugih osebnostnih pravic. 3 Ki je prav tako ustavna pravica (38. člen Ustave Republike Slovenije).