Jedro

Nepravilno oziroma preuranjeno je postopanje tožene stranke, ko je vlogo, v kateri je prosilec navedel dve opravilni številki zadeve, ki sta bili razveljavljeni in vrnjeni v novo sojenje, kot neutemeljeno zavrnila, saj iz navedenih okoliščin izhaja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP zaradi pravnega svetovanja in zastopanja v zadevi, ki jo opredeljuje več opravilnih številk, po vsebini pa gre za eno zadevo.

V namen popolne ugotovitve dejanskega stanja, ki vpliva na pravilno in zakonito odločitev, bi morala tožena stranka tožnika pozvati na dopolnitev vloge v delu opredelitve zadeve, za katero zaproša za dodelitev BPP. Ker tožena stranka tožnika ni pozvala na dopolnitev prošnje za dodelitev BPP in gre za nerazumljivost tožnikove prošnje iz formalnih razlogov (zaradi pomanjkljivosti glede obveznih sestavin vloge), je s tem zagrešila bistveno kršitev določb postopka, saj je to vplivalo na zakonitost in pravilnost njene odločitve.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Celju, št. Bpp 790/2020 z dne 17. 6. 2020, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo, št. Bpp 790/2020 z dne 17. 6. 2020, odločila, da se prošnja za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) prosilca A.A., v tem upravnem sporu tožnika, kot neutemeljena zavrne. V obrazložitvi svoje odločitve je navedla, da je prosilec 12. 6. 2020 vložil prošnjo za dodelitev BPP, in sicer v obliki pravnega svetovanja in plačila stroškov postopka opr. št. P .../2015 in P .../2018. Tožena stranka je odločitev utemeljila z ugotovitvijo, da prosilec zaproša za pravno pomoč v zvezi s postopkoma pred Okrožnim sodiščem v Celju opr. št. P .../2015 in P .../2018, kot to izhaja iz prošnje za BPP. Tožena stranka je z opravljenimi uradnimi poizvedbami ugotovila, da je bila v obeh navedenih pravdnih postopkih že izdana sodba, pri čemer je bila zoper obe sodbi vložena pritožba. Višje sodišče je nato v obeh zadevah pritožbi ugodilo in obe zadevi vrnilo v novo sojenje. Iz tega izhaja, da prosilec v zadevah opr. št. P .../2015 in P .../2018 ne potrebuje več pravne pomoči, saj sta bili le-ti že zaključeni, zato niso podani pogoji, ki jih za dodelitev BPP določa 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Iz tega razloga tožena stranka ni odločala o tem, ali tožnik izpolnjuje tudi subjektivni pogoj za dodelitev BPP, ki mora biti sicer izpolnjen kumulativno, ampak je tožnikovo prošnjo za BPP kot neutemeljeno zavrnila.

2. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in zoper izpodbijano odločbo vlaga tožbo iz razlogov nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvene kršitve določb postopka.

3. Tožnik v tožbi izpostavlja, da je tožena stranka lahko in mogla na podlagi opravljenih poizvedb ugotoviti, da sta zadevi, v katerih je tožnik zaprosil za BPP, ista zadeva (med istima pravdnima strankama z istim tožbenim zahtevkom), le da je zadevi po tem, ko je bila sodba P .../2015 razveljavljena in vrnjena prvostopnemu sodišču v novo odločanje, dodeljena nova opravilna številka (P .../2018). Zadevi je bila nato po razveljavitvi sodbe dodeljena nova opravilna številka, in sicer P .../2020. Če bi tožena stranka opisano dejansko stanje ugotovila pravilno in popolno, bi morala zaradi nejasnosti (nerazumljivosti) vloge s prošnjo ravnati kot z nepopolno vlogo. Na podlagi 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) bi torej morala tožena stranka tožnika pozvati na odpravo pomanjkljivosti vloge (glede na opravljene poizvedbe k izjasnitvi, za katero zadevo dejansko prosi za BPP) in šele nato s prošnjo ravnati v skladu s posredovano dopolnitvijo ali pa prošnjo kot nepopolno zavreči. Tožnik še opozarja, da je bila tožena stranka v postopku dolžna ravnati v skladu z načelom zakonitosti in načelom varstva pravic strank kot temeljnima načeloma upravnega postopka, pa je to očitno zanemarila.

4. Tožnik sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi, podredno razveljavi, v obeh primerih pa toženi stranki naloži povrnitev tožnikovih stroškov tega postopka. Kot dokaz predlaga zaslišanje strank in branje listinskih dokazov (upravnega spisa, ki naj ga predloži tožena stranka).

5. Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis. Odgovora na tožbo ni podala.

K točki I izreka:

6. Tožba je utemeljena.

7. V predmetni zadevi je sporno, ali je tožena stranka pravilno in zakonito zavrnila tožnikovo prošnjo za BPP, za dodelitev katere je zaprosil v zvezi s pravdnima zadevama, opredeljenima v prošnji za dodelitev BPP. Tožena stranka je ugotovila, da tožnikova prošnja za dodelitev BPP ni utemeljena, saj prosilec ne izpolnjuje pogojev iz 24. člena ZBPP, ker sta zadevi, v kateri zaproša za dodelitev BPP, že zaključeni in tako tožnik v teh zadevah ne potrebuje več pravne pomoči. Tožnik takšnemu stališču tožene stranke tožbeno oporeka.

8. Po določbah ZBPP se BPP dodeli, če prosilec izpolnjuje s tem zakonom določene pogoje. Navedeni pogoji se nanašajo na finančni položaj stranke (subjektivni pogoj) ter na zadevo, za katero prosi za BPP (objektivni pogoj). Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno. Glede objektivnega pogoja, katerega izpolnitev je v predmetni zadevi sporna, 24. člen ZBPP določa, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

9. Sodišče kot nesporno ugotavlja, da je tožnik v prošnji za dodelitev BPP opredelil pravno zadevo, v zvezi s katero zaproša za dodelitev BPP, na način navedb opravilnih številk, in sicer je navedel, da gre za zadevi P .../2015 in P .../2018, kot želeno vrsto, obliko in obseg BPP pa je navedel „zastopanje, svetovanje, ostalo“. Kot je tožena stranka ugotovila iz opravljenih poizvedb o obeh zadevah, je nadalje nesporno tudi, da sta bili obe zadevi razveljavljeni in vrnjeni v novo sojenje. Sodišče k taki nesporni ugotovitvi, ki jo tožena stranka povzema v obrazložitvi izpodbijane odločbe, dodaja, da je zadeva, ki jo je tožnik opredelil z opr. št. P .../2015, po razveljavitvi dobila novo opr. št. P .../2018, na katero se je tožnik prav tako skliceval v prošnji za dodelitev BPP. To dejstvo sicer ne izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, vendar izostanek te navedbe po presoji sodišča ne vpliva na zakonitost in pravilnost odločitve tožene stranke, ker je nesporna (dvakratna) razveljavitev zadeve, na katero se sklicuje tožnik v prošnji za dodelitev BPP, ki jo sicer v prošnji opredeljuje z dvema opr. št., torej je nesporno, da sta bili obe zadevi razveljavljeni. Kot to navaja tožnik v tožbi, pa ima predmetna zadeva po razveljavitvi novo opr. št., ki je P .../2020. 10. V skladu s 66. členom ZUP, mora biti vloga razumljiva in mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava. Predvsem mora obsegati: navedbo organa, kateremu se pošilja, zadevo, katere se tiče, zahtevek oziroma predlog, navedbo o tem, kdo je morebitni zastopnik ali pooblaščenec, osebno ime, firmo oziroma osebno ime vlagatelja, prebivališče (naslov) oziroma sedež vložnika oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca (prvi odstavek). Vloga mora vsebovati tudi druge sestavine, ki jih določa zakon ali drug predpis (drugi odstavek). V tem primeru se uporablja ZBPP, ki v 32. členu določa vsebino prošnje za dodelitev BPP. Ta mora med drugim obsegati: osebno ime s tam opredeljenimi nadaljnjimi podatki ter podatke o zadevi, navedbo oblike in obsega BPP.

11. Glede na zgoraj navedena nesporna dejstva in upoštevajoč navedeno pravno podlago, sodišče kot nepravilno oziroma preuranjeno ugotavlja postopanje tožene stranke, ko je vlogo s takšno vsebino in po pridobljenih podatkih o zadevah z opravilnima številkama, na kateri se sklicuje tožnik v prošnji za dodelitev BPP, kot neutemeljeno zavrnila. Iz podatkov, ki jih je o zadevah, na kateri se sklicuje tožnik v prošnji, pridobila tožena stranka, je namreč sklepati, da gre pri obeh številkah, ki ju je tožnik navedel v prošnji v točki III obrazca, za eno zadevo (glede na identiteto strank, predmeta tožbe, datuma vložitve tožbe, vrednosti spora). Poleg tega je iz popisa zadeve z opr. št. P .../2018 razvidno, da je prvostopenjsko sodišče 20. 1. 2020 s pritožbenega sodišča prejelo sodno odločbo, s katero je bila sodba prvostopenjskega sodišča (ponovno) razveljavljena. Iz vseh zgoraj navedenih okoliščin izhaja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP zaradi pravnega svetovanja in zastopanja v zadevi, ki jo opredeljuje več opravilnih številk, po vsebini pa gre za eno zadevo.

12. Ker tožena stranka dejstev, ki se nanaša na opredelitev zadeve, za katero je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP, ni dovolj razjasnila, je s tem dejansko stanje ugotovila nepopolno. V namen popolne ugotovitve dejanskega stanja, ki vpliva na pravilno in zakonito odločitev, bi morala tožena stranka tožnika pozvati na dopolnitev vloge v delu opredelitve zadeve, za katero zaproša za dodelitev BPP. Prvi odstavek 67. člena ZUP namreč določa, da v primeru nepopolne ali nerazumljive vloge, le-te samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči. Organ mora v roku petih delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti. Ker tožena stranka tožnika ni pozvala na dopolnitev prošnje za dodelitev BPP in gre za nerazumljivost tožnikove prošnje iz formalnih razlogov (zaradi pomanjkljivosti glede obveznih sestavin vloge), je s tem prekršila navedeno določilo ZUP, s čimer je zagrešila bistveno kršitev določb postopka, saj je upoštevajoč vsa zgoraj navedena dejstva to vplivalo na zakonitost in pravilnost njene odločitve.

13. Glede na navedeno je sodišče na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), izpodbijano odločbo odpravilo in po tretjem odstavku tega člena zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1). Tožena stranka bo morala v ponovnem postopku popolno ugotoviti dejansko stanje in na tej podlagi izpolnjevanje objektivnega pogoja, pri čemer mora upoštevati zgoraj navedeno pravno mnenje sodišča glede stališč, ki se tičejo postopka. V primeru ocene, da je ta pogoj izpolnjen, bo morala tožena stranka ugotoviti tudi izpolnjevanje subjektivno finančnega pogoja. Po izvedbi postopka, v katerem bo tožena stranka ugotovila, ali tožnik v predmetnem postopku izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP, bo morala tožena stranka znova odločiti o tožnikovi prošnji za dodelitev BPP.

14. Sodišče je v obravnavanem primeru skladno s prvo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo na seji in ni opravilo glavne obravnave, ki jo je tožnik smiselno predlagal z dokaznim predlogom za zaslišanje strank, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijani akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

K točki II izreka:

15. Ker je tožnik s tožbo uspel, je bilo treba odločiti tudi o njegovi zahtevi za povrnitev stroškov. Stroške za tožbo, ki jih je tožnik priglasil, je sodišče priznalo upoštevaje tretji odstavek 25. člena ZUS-1. Stroške za tožbo je odmerilo v skladu s Pravilnikom o povračilu stroškov tožniku v upravnem sporu v pavšalnem znesku v višini 285,00 EUR, povečano za 22 % DDV v višini 62,70 EUR, torej skupaj 347,70 EUR. Toženka jih je tožniku dolžna povrniti v 15 dneh od vročitve te sodbe, po tem roku pa z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi do plačila.