Jedro

Pritožbeno sodišče ocenjuje, da ima pritožnica prav, ko trdi, da je sodišče prve stopnje napačno oz. najmanj preuranjeno ocenilo, da je oškodovanka z vlogo, ki jo je naslovila na okrožno državno tožilstvo, vložila obtožni predlog. Z vlogo je res izrazila nestrinjanje z zavrženjem kazenske ovadbe, vendar to še ne pomeni, da je tudi vložila obtožni predlog. Pravni pouk, ki je bil dan oškodovanki v sklepu o zavrženju kazenske ovadbe je jasen, zato ima pritožnica prav, da je sodišče prve stopnje napačno ocenilo njeno vlogo oz. je ni pozvalo, da o tem da pojasnilo. Ravno slednje bi moralo sodišče prve stopnje narediti, saj iz oškodovankine vloge ni bilo jasno prepoznavno, da prevzema pregon oz. vlaga obtožni predlog. V tej posledici ima pritožnica tudi prav, da ne more nositi stroškov kazenskega postopka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi ter se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo obtožni predlog oškodovanke M. A. L. kot tožilke z dne 28.4.2020 zoper obdolženega S. T., ki naj bi storil kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1. Na podlagi drugega odstavka 96. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je odločilo, da je oškodovanka kot tožilka dolžna plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter posebne izdatke obdolženca, kar je odmerilo na 120,00 EUR.

2. Zoper ta sklep je vložila pritožbo M. A. L.. V pritožbi navaja, da sodišča oz. državnega tožilca ni nikoli pooblastila oz. podala dovoljenja, da podaja kakršnekoli vloge oz. kazenski pregon ter da na Okrajno sodišče v Idriji ni podala nobene vloge, zato zavrača odločitev o stroških postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je M. A. L. kot oškodovanka podala ovadbo zoper obdolženega S. T. zaradi obravnavanega kaznivega dejanja, katero je Okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici s sklepom z dne 17.3.2020 zavrglo ter v pravnem pouku oškodovanko poučilo, da ima pravico sama začeti kazenski pregon kot oškodovanka kot tožilka, v kolikor se ne strinja s sprejeto odločitvijo državnega tožilstva. Oškodovanka je v nadaljevanju na okrožno državno tožilstvo vložila vlogo z dne 28.4.2020, v kateri je izpodbijala odločitev okrožnega državnega tožilstva. Okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici je zaradi tega ocenilo, da je bila vloga oškodovanke podana v zakonskem 30 dnevnem roku ter jo je po vsebini ocenilo kot odločitev oškodovanke, da prevzema kazenski pregon zoper obdolženca. Pisanje oškodovanke je zato odstopilo v odločanje sodišču prve stopnje. Tudi sodišče prve stopnje je ravnalo enako in vlogo oškodovanke ocenilo oz. obravnavalo kot obtožni predlog, ki pa ni bil sestavljen skladno z določilom 434. člena ZKP, zato je oškodovanko pozvalo, da v roku osem dni obtožni predlog dopolni. Ker v nadaljevanju obtožni predlog ni bil dopolnjen v skladu z zahtevami sodišča prve stopnje, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom obtožni predlog oškodovanke M. A. L. zavrglo.

5. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da ima pritožnica prav, ko trdi, da je sodišče prve stopnje napačno oz. najmanj preuranjeno ocenilo, da je oškodovanka z vlogo, ki jo je naslovila na okrožno državno tožilstvo, vložila obtožni predlog. Z vlogo je res izrazila nestrinjanje z zavrženjem kazenske ovadbe, vendar to še ne pomeni, da je tudi vložila obtožni predlog. Pravni pouk, ki je bil dan oškodovanki v sklepu o zavrženju kazenske ovadbe je jasen, zato ima pritožnica prav, da je sodišče prve stopnje napačno ocenilo njeno vlogo oz. je ni pozvalo, da o tem da pojasnilo. Ravno slednje bi moralo sodišče prve stopnje narediti, saj iz oškodovankine vloge ni bilo jasno prepoznavno, da prevzema pregon oz. vlaga obtožni predlog. V tej posledici ima pritožnica tudi prav, da ne more nositi stroškov kazenskega postopka.

6. Glede na zgoraj navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo ter izpodbijani sklep razveljavilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).