Jedro

Izdano gradbeno dovoljenje v času svoje veljavnosti zagotavlja zakonitost gradnje ne glede na to, ali je v tem času prišlo do spremembe ali sprejema novih prostorskih aktov, saj te ne morejo vplivati na veljavnost gradbenega dovoljenja. V skladu z 2. odstavkom 72. člena ZGO-1 pa je ta okoliščina pomembna pri odločanju o podaljšanju veljavnosti dovoljenja, saj mora organ preizkusiti, ali gradbeno dovoljenje ni v nasprotju s prostorskim aktom, ki velja v času izdaje odločbe o podaljšanju.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrgla predlog tožnikov za obnovo postopka, končanega z odločbo št. 351-3/2008-25231 z dne 21. 1. 2008, s katero je bila podaljšana veljavnost gradbenega dovoljenja istega organa št. 351-460/2005-25231 z dne 19. 1. 2006. Iz obrazložitve sklepa je razvidno, da sta tožnika pravni interes za udeležbo v postopku utemeljevala s tem, da imata pravico udeleževati se postopka za izdajo gradbenega dovoljenja kot stranska udeleženca zaradi lastništva zemljišča parc. št. 148/1 k.o. ..., po katerem je predviden dostop do objekta, kar da izhaja iz načrta komunalnih priključkov iz januarja 2005. Poleg tega sta pravni interes zatrjevala tudi na podlagi določb Odloka o spremembah in dopolnitvah ureditvenega načrta Loka pri Mengšu (Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 4/02; v nadaljevanju UN), saj v zadevi niso izpolnjeni pogoji iz njegovega 8. člena o 4-metrskem odmiku od sosednjih zemljišč oz. o 2,5-metrskem odmiku ob soglasju, razen ko gre za nadomestni objekt in je ta lahko enak odmiku obstoječega objekta. V nadaljevanju obrazložitve upravni organ ugotavlja, da je bilo 19. 1. 2006 investitorici A.A. (v tem upravnem sporu prizadeti stranki) izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo nadomestnega stanovanjskega objekta na zemljiščih parc. št. 151/1-del in 152/1, obe k.o. ... Njegova veljavnost je bila z odločbo 21. 1. 2008 podaljšana v skrajšanem postopku in brez zaslišanja strank. Tožnikoma ta odločba ni bila vročena, saj v postopku izdaje gradbenega dovoljenja nista imela statusa stranke. Zaradi tega predloga za obnovo postopka o podaljšanju veljavnosti gradbenega dovoljenja ni vložila upravičena oseba, kar je razlog za zavrženje. Tožnika sta predlagala tudi obnovo postopka, končanega z navedenim gradbenim dovoljenjem, vendar pa je bil njun predlog s sklepom z dne 14. 12. 2009 zavržen kot prepozen, njuna pritožba zoper to odločitev pa zavrnjena z odločbo drugostopenjskega organa z dne 4. 5. 2010. Upravni organ druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnil, saj podaljšanje gradbenega dovoljenja ne posega v nobeno pravno korist tožnikov, kar kot pogoj za udeležbo v postopku določa 2. odstavek 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Tožnika namreč z navedbami v predlogu za obnovo postopka, ki se v glavnem nanašajo na pogoje gradnje in njeno izvedbo, nista izkazala pravnega interesa za sodelovanje v postopku, saj se z odločbo o podaljšanju veljavnosti pogoji gradnje niso določali, niti spreminjali, zato so tovrstne navedbe neupoštevne. Prav tako ni mogoče upoštevati navedb, da je gradbeno dovoljenje v nasprotju s prostorskim aktom, saj v postopku za podaljšanje gradbenega dovoljenja ni mogoče odpravljati morebitnih nezakonitosti izdanega dovoljenja. V tem primeru bi imel postopek za podaljšanje veljavnosti dovoljenja funkcijo izrednega pravnega sredstva. Glede na določbo 72. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) je treba v tem postopku preveriti le, ali ni bil po izdaji gradbenega dovoljenja sprejet nov prostorski akt, s katerim gradnja ne sme biti v nasprotju. V konkretnem primeru do take spremembe ni prišlo, saj ob podaljšanju gradbenega dovoljenja velja isti prostorski akt, kot je veljal ob njegovi izdaji, to je UN. V zaključku pritožbeni organ še poudarja, da se določbe 2. odstavka 62. člena ZGO-1 nanašajo izključno na postopek za izdajo gradbenega dovoljenja, zato jih v postopku podaljšanja veljavnosti dovoljenja ni mogoče uporabiti.

Tožnika se s tako odločitvijo ne strinjata in v tožbi navajata, da meja med zemljiščema parc. št. 148/1 in 152/1 ni urejena in da geodetski načrt, ki je bil izdelan za prizadeto stranko, z vrisanim dvoriščem posega v njuno parcelo št. 148/1 na treh delih. Poleg tega gabariti novega objekta presegajo gabarite odstranjenega poslopja, odmik od njune parcele pa je manj kot 4 m. V nadaljevanju navajata, kdaj sta izvedela za gradbeno dovoljenje z dne 19. 1. 2006 in da je investitorica očitno namenoma čakala, „da je gradbeno dovoljenje z dne 19. 1. 2006 poteklo in je bilo prepozno za pritožbo, ona pa je že imela podaljšano gradbeno dovoljenje“. Ker tudi to posega v njuno dvorišče, bi sodišče moralo dovoliti obnovo postopka. Gradbeno dovoljenje zahteva gradnjo v dimenzijah odstranjenega gospodarskega poslopja, kar pa je v nasprotju s pogoji istega gradbenega dovoljenja, v katerem so določeni gabariti novega objekta večji kot gabariti odstranjenega. Tako je novogradnja odmaknjena od njune parc. št. 148/1 manj kot 3 m, prav tako pa si je investitorica na zahodnem delu parcele 152/1 podaljšala dvorišče na njuno parcelo. Pri podaljšanju gradbenega dovoljenja ni bila upoštevana katastrska meja iz leta 1868. Po njunem mnenju je bilo gradbeno dovoljenje izdano na podlagi dokumentov z napakami, zaradi česar je nezakonito, saj katastrska meja med parcelami še vedno ni urejena, sama pa se z meritvami, opravljenimi 25. 10. 2010, nista strinjala. Glede na to menita, da sta imela pravico udeleževati se postopka za izdajo gradbenega dovoljenja in posledično tudi postopka za podaljšanje njegove veljavnosti. V zaključku še pojasnjujeta, da investitorica tudi po podaljšanju gradbenega dovoljenja ni začela z gradnjo, ampak je čakala do novembra 2009. V vsem tem času nista vedela, da je potekel kakršenkoli postopek v zvezi z gradbenim dovoljenjem, kar je imelo za posledico, da je potekel objektivni rok za obnovo postopka za izdajo gradbenega dovoljenja. Šele potem je investitorica začela z gradnjo. Da se zakona ne bi izigravalo na opisani način, je nujno, da se jima omogoči obnova postopka o podaljšanju veljavnosti gradbenega dovoljenja. Pričakujeta, da bo sodišče tožbo upoštevalo in dovolilo obnovo postopka.

Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi, dodatnih razlogov pa ne navaja.

Prizadeta stranka A.A. v odgovoru na tožbo navaja, da so očitki tožnikov o nezakonitosti gradbenega dovoljenja pavšalni in neizkazani in da si napačno razlagata katastrske načrte in druge geodetske podatke. Navedbe o tem, kdaj sta izvedela za izdajo gradbenega dovoljenja, so nepomembne, saj tožnika ne zahtevata obnove postopka za izdajo gradbenega dovoljenja. Prav tako v tej zadevi ni podan obnovitveni razlog iz 9. točke 260. člena ZUP, saj bi bila udeležba tožnikov v postopku potrebna le v primeru, če bi šlo za spremembo obstoječega gradbenega dovoljenja in če bi se s spremembami lahko poslabšali pogoji rabe sosednjih zemljišč in objektov. Poleg tega je tožba nerazumljiva, saj na eni strani trdi, da vris dovoza na parcelo 152/1 posega v njuno parcelo in da odmiki niso v skladu s predpisi, na drugi strani pa, da meja med parcelama še ni urejena. Poudarja, da je bila v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja upoštevana katastrska meja, postopek ureditve meje pa je v teku. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče glede na obširne tožbene navedbe, s katerimi tožnika utemeljujeta nezakonitost izdanega gradbenega dovoljenja z dne 19. 1. 2006 (med drugim o neurejenosti meje med zemljiščem tožnikov parc. št. 148/1 in zemljiščem gradnje parc. št. 152/1, o odmiku, ki ni v skladu z UN, o nasprotju v gradbenem dovoljenju glede dimenzij objekta), uvodoma poudarja, da je predmet preizkusa zakonitosti v tem upravnem sporu le odločitev, s katero je bila zahteva tožnikov za obnovo postopka, s katero sta tožnika želela doseči udeležbo v postopku podaljšanja veljavnosti omenjenega gradbenega dovoljenja, zavrnjena. Z njo in razlogi, s katerimi je zlasti upravni organ druge stopnje utemeljil stališče, da tožnika ne zatrjujeta nobene pravne koristi, zaradi varstva katere bi se morala postopka udeleževati kot stranska udeleženca in na tej podlagi doseči obnovo postopka iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP (Uradni list RS, št. 80/99 in naslednji), pa se sodišče v celoti strinja (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06 in naslednji; v nadaljevanju ZUS-1). Pri tem dodaja: Izdano gradbeno dovoljenje v času svoje veljavnosti zagotavlja zakonitost gradnje ne glede na to, ali je v tem času prišlo do spremembe ali sprejema novih prostorskih aktov, saj te v skladu z 2. odstavkom 71. člena ZGO-1 (Uradni list RS, št. 110/02 in naslednji) ne morejo vplivati na veljavnost gradbenega dovoljenja. V skladu z 2. odstavkom 72. člena ZGO-1 pa je ta okoliščina pomembna pri odločanju o podaljšanju veljavnosti dovoljenja, saj mora organ preizkusiti, ali gradbeno dovoljenje ni v nasprotju s prostorskim aktom, ki velja v času izdaje odločbe o podaljšanju. Kot je navedel že pritožbeni organ, je omenjeno določbo treba razumeti tako, da se ta preizkus opravi v primeru, če je po izdaji gradbenega dovoljenja prišlo do spremembe prostorskih predpisov, ki urejajo območje načrtovane gradnje. V tem primeru gradbeno dovoljenje ne sme biti v nasprotju s spremenjenimi predpisi.

Navedeno pomeni, da tožnika v postopku za podaljšanje gradbenega dovoljenja ne moreta uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na pogoje gradnje iz izdanega gradbenega dovoljenja, saj ti niso predmet postopka podaljšanja, in na tej podlagi zatrjevati pravico do udeležbe v postopku. Ugotovitvi drugostopenjskega organa, da je v času izdaje gradbenega dovoljenja tako kot v času izdaje izpodbijanega sklepa veljal isti prostorski akt, v tožbi ne oporekata, nasprotnega pa ni ugotovilo niti sodišče. Poleg tega tožnikoma niti v primeru, če bi bila stranska udeleženca v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ta položaj ne bi avtomatično pripadal tudi v postopku za njegovo podaljšanje. Do tega bi lahko prišlo le v primeru, če bi na podlagi kasneje spremenjenega prostorskega predpisa zatrjevala, da je gradbeno dovoljenje v nasprotju z njim in da s tem posega v njune konkretne pravice oz. interese, ki temeljijo na materialnem predpisu. Prav tako tožnika ne moreta doseči udeležbe v obravnavanem postopku oz. iz tega razloga obnove postopka, ker sta zamudila objektivni rok za obnovo postopka, v katerem je bilo izdano gradbeno dovoljenje.

Ker je sodišče ugotovilo, da tožba ni utemeljena, jo je v skladu z določbo 1. odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.