Jedro

Sodišče prve stopnje ni ravnalo skladno z navedenim pravnim izhodiščem, da je treba pri odločanju o morebitni prekinitvi postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja upoštevati ustavno in konvencijsko pravico strank do sojenja brez nepotrebnega odločanja, ki se na zakonski ravni odraža z načeli ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II.Tožnica krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pravdni postopek prekinilo do pravnomočne odločitve v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Novem mestu P 91/2023.

2.Tožnica je vložila pritožbo, v kateri uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa, tožnici naj se povrnejo stroški pritožbe. Navaja, da sodišče ni imelo podlage za ugotavljanje predhodnega vprašanja niti za prekinitev postopka. Uveljavljana ničnost ter izpodbojnost prodajne pogodbe, ki se uveljavlja v drugem postopku s strani tožencev, ni pogoj za odločitev o predmetnem tožbenem zahtevku za izpraznitev in izročitev nepremičnine na podlagi 104. in 105. člena OZ.¹ V konkretnem primeru vprašanje ničnosti in izpodbojnosti pogodbe ne predstavlja predhodnega vprašanja. Dejstva in okoliščine, ki jih navaja tožnica v zvezi s pravno podlago po 104. in 105. členu OZ, namreč zadoščajo za odločitev o tožbenem zahtevku. Ugotavljanje dejstev in okoliščin, ki jih navajajo toženci v zvezi z neveljavnostjo, ni pomembno za odločitev o njem. Tako v primeru razveze pogodbe zaradi neizpolnitve, kot v primeru uveljavljanja neveljavnosti pogodbe le-ta ne velja (več). Nobena od strank nima izpolnitvenega zahtevka, veljajo pa pravila o vračanju. Pravna posledica je tako enaka v obeh primerih. Toženci bi morali tožnici vrniti nepremičnino prosto oseb in stvari. Predhodno vprašanje je lahko le vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice ali pravnega razmerja, od katerega je odvisna meritorna odločitev o glavni stvari. Morebiten uspeh v pravdnem postopku P 91/2023 ne bi v ničemer vplival na predmetni tožbeni zahtevek. Nasprotno, pravno posledico, ki se zasleduje s predmetnim tožbenim zahtevkom, bi takšna odločitev sodišča zgolj dodatno utemeljila. Poleg tega se mora odločitev o reševanju predhodnega vprašanja nanašati na pravno razmerje med istimi pravdnimi strankami, v predmetnih sporih pa ne gre za iste pravdne stranke. Tudi sicer je izpodbijani sklep v nasprotju z načelom ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter s pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Postopek v zadevi P 91/2023 je namreč v začetni fazi, v predmetnem postopku je že bil opravljen pripravljalni narok in razpisan prvi narok za glavno obravnavo, ki pa ga je sodišče tik pred njegovo izvedbo preklicalo iz razloga prekinitve postopka. Izmenjane so bile vloge med strankami, v primeru reševanja predhodnega vprašanja v tem postopku bi bil izveden kvečjemu en dodatni narok. Prekinitev postopka ni ustrezna niti z vidika 111. člena SZ-1,² saj se spori za izpraznitev stanovanja rešujejo prednostno. V nasprotju s tem določilom bi bilo čakanje na odločitev v zadevi P 93/2023. S prepustitvijo izpraznitve in izročitve nepremičnine končanju postopka pred drugim sodiščem bi trpelo pravno varstvo tožnice. Zmoten je končno argument sodišča, da ne more reševati predhodnega vprašanja tudi upoštevaje navedbe tožnice, da bi to preseglo njeno trditveno podlago.

3.Toženci v odgovoru na pritožbo nasprotujejo pritožbenim navedbam in višjemu sodišču predlagajo, da pritožbo tožnice skupaj s stroškovno odločitvijo kot neutemeljeno zavrne.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na določilo 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP,³ ki predvideva prekinitev postopka v primeru, če sodišče sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja, to je vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje). Skladno s 13. členom ZPP lahko sodišče v takem položaju, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno, tudi samo reši to vprašanje (z učinkom le v konkretni pravdi). Kako bo ravnalo, je torej v diskreciji sodišča, pri čemer mora upoštevati načela ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter tudi konvencijsko pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Reševanje predhodnega vprašanja bo sodišče prepustilo matičnemu postopku zlasti takrat, ko je pričakovati, da bo tam zadeva kmalu rešena.⁴

6.Pritožbi je treba ugoditi že iz razloga, ker sodišče prve stopnje ni ravnalo skladno z navedenim pravnim izhodiščem, da je treba pri odločanju o morebitni prekinitvi postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja upoštevati ustavno in konvencijsko pravico strank do sojenja brez nepotrebnega odločanja (prim. 23. člen URS⁵ in 6. člen EKČP⁶ ), ki se na zakonski ravni odraža z načeli ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka. Predmetna pravdna zadeva zaradi izpraznitve in izročitve stanovanja sodi med spore, ki se na podlagi drugega odstavka 111. člena SZ-1 rešujejo prednostno. Navedene določbe namreč ni pravilno razlagati tako ozko, kot je to storilo sodišče prve stopnje.

7.Ker je torej predmetni spor prednostni in si mora zato sodišče prizadevati za njegovo čimprejšnje dokončanje, izpodbijana odločitev o prekinitvi do pravnomočnega zaključka rednega pravdnega postopka pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu P 91/2023 ni smotrna.⁷ Prav tako je treba upoštevati, da so pravdne stranke v predmetni pravdi v svojih vlogah že podale navedbe tudi v zvezi z v postopku P 91/2023 vtoževano izpodbojnostjo oziroma ničnostjo prodajne pogodbe. Ob svojem zavzetem stališču, da je vprašanje izpodbojnosti oziroma ničnosti prodajne pogodbe predhodno vprašanje za predmetno pravdno zadevo, je torej sodišče prve stopnje že imelo na voljo pisno procesno gradivo za odločitev o njem. Če bi izpodbijana odločitev obstala, bi bilo prekomerno poseženo v pravico tožnice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Na to v pritožbi slednja utemeljeno opozarja.

8.Višje sodišče je tako pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP). Ker je takšno odločitev sprejelo že iz pojasnjenega razloga, se do ostalih pritožbenih navedb ne opredeljuje.

9.Tožnica je zahtevala tudi povrnitev stroškov pritožbe, vendar le-teh ni z ničemer določno opredelila (prim. drugi odstavek 163. člena ZPP). Višje sodišče je zato odločilo, da pritožbene stroške tožnica krije sama.

-------------------------------

1Obligacijski zakonik.

2Stanovanjski zakon.

3Zakon o pravdnem postopku.

4Rijavec V. v: Ude L., Galič A. (ur.), Zakon o pravdnem postopku, zakon s komentarjem, 2. knjiga, str. 307.

5Ustava RS.

6Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

7Glej tudi na primer VSC sklep I Cp 38/2021 z dne 3. 3. 2021, 6. točka razlogov.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 13, 206, 206/1, 206/1-1 Stanovanjski zakon (2003) - SZ-1 - člen 111, 111/2 Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 23

Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) - člen 6

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.