Jedro

Sklep, s katerim bi sodišče za dedinjo razglasilo mrtvo osebo, za kar se zavzema pritožba, bi bil pravno nesprejemljiv.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje potrdita.

Obrazložitev

Izpodbijani odločbi in pritožbi

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim dodatnim sklepom o dedovanju ugotovilo, da spada v zapuščino novo odkrito premoženje (nepremičnina) (I. točka izreka). Za dediča tega novo odkritega premoženja je po enakih delih razglasilo zapustničina vnuka in vnukinjo - dediča in dedinjo s prvotnim sklepom o dedovanju razglašene dedinje (II. točka izreka). V III. točki izreka dodatnega sklepa o dedovanju je odredilo vknjižbo lastninske pravice podedovane nepremičnine na dedinjo in dediča. Z drugim izpodbijanim sklepom je predsednica Okrajnega sodišča v Kamniku zavrgla zahtevo dediča iz dodatnega sklepa o dedovanju za izločitev sodnice, ki je vodila zapuščinski postopek in izdala dodatni sklep o dedovanju. Presodila je, da je zahteva prepozna, ker je vložena po koncu zadnje obravnave, po izdaji končnega sklepa o dedovanju in tudi po izdaji dodatnega sklepa o dedovanju.

2.Zoper oba sklepa se pritožuje dedič iz dodatnega sklepa o dedovanju (v nadaljevanju dedič). V laičnih ekstenzivnih pritožbah (pritožbo zoper dodatni sklep o dedovanju je dvakrat pravočasno dopolnil) izraža svoje nestrinjanje z več sodnimi postopki. Poleg tega, v katerem je bil izdan dodatni sklep o dedovanju, polemizira tudi s pravnomočno končanima zapuščinskim postopkom po svoji materi (opisuje, med drugim, da je bila njegova pritožba zavržena, da so se njegovi dokazi izgubili, sam pa je bil s prevaro razlaščen "nujnega deleža iz darilne pogodbe", njegovi stroški so bili izbrisani) in pravdnim postopkom (sodba, odločitev o pritožbi in reviziji ter mnenje ekspertke so po njegovem nični).

3.Dodatnemu sklepu o dedovanju dedič očita obremenjenost z bistvenimi kršitvami določb pravdnega postopka, nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da je bil on tisti, ki je sodišču že leta 2015 sporočil obstoj dodatnega premoženja. Zato ne gre za novo odkrito premoženje, ki bi bilo najdeno po pravnomočnosti; to je po njegovem prevara. Opozarja, da je sodišče 11. 9. 2015 razpisalo narok, in trdi, da je na tem naroku dodatno premoženje pridobila dedičeva mati A. A., ker zapuščinski postopek po njej tedaj še ni bil pravnomočno končan. Dedič sprva trdi, da je sodišče takrat izdalo "pisni sklep za vknjižbo tega premoženja na A. A.", zaradi nevestnega dela sodnice pa niti zapisnik naroka niti sklep nista bila poslana ne njemu ne zemljiški knjigi, prav tako sklepa ni v sodnem spisu. V drugi dopolnitvi pritožbe trdi drugače: da sodišče ni izdalo sklepa, čeprav je v zapisniku naroka zapisalo, da bo sklep izšel pred dokončanjem zapuščinskega postopka po A. A. V devetih letih, odkar je sodišče obvestil o dodatnem premoženju (gozdu), naj bi sodišče pisno opozarjal k sklicu naroka zaradi dogovora glede gozda, a se je tudi to gradivo izgubilo. Izpodbijani dodatni sklep o dedovanju se zdi dediču "lažno izdan" in protizakonit, ker on ni dedič B. B., marveč je to njegova mati A. A. On in njegova sestra pa sta dediča slednje. Predlaga, naj višje sodišče "umakne" dodatni sklep o dedovanju in dopolni sklep D 242/2010 (tj. sklep o dedovanju po njegovi materi A. A.), senatu pa naj predseduje poimensko navedeni sodnik, ki ga želi dedič.

4.V pritožbi zoper sklep o zavrženju zahteve za izločitev sodnice dedič ponavlja svoje razumevanje zapuščinskih in pravdnih postopkov ter napak, ki so jih po njegovem zagrešila sodišča. Predsednica sodišča naj preuči spis D 242/2010 po pokojni A. A. Drugega zapuščinskega postopka dedič ne pozna, izmislila si ga je zapuščinska sodnica, dodatni sklep o dedovanju je popolna laž. Tako zapuščinski sodnici kot predsednici sodišča (tej tudi kot razpravljajoči sodnici v očitno že končanem pravdnem postopku) pripisuje prevare v postopkih, "malomarno namirno" delo in opustitev prevzemanja odgovornosti. Predsednici predlaga, naj začne nadzor zapuščinske sodnice, ki je zapisala, da je postopek pravnomočno končan. Vse odločbe, vključno s sklepom o zavrženju zahteve za izločitev, so pravljice, ki jih govorijo zapuščinska sodnica in dedinja z odvetnikom. Dedič zahteva "zavrženje vsega po 22. 9. 2011" in "umik" dodatnega sklepa o dedovanju, ki bi moral biti končan 9. 11. 2009, če sodnica in odvetnik dedinje ne bi delala malomarno.

5.Pritožbi nista utemeljeni.

Glede pritožbe zoper dodatni sklep o dedovanju

6.Sklep o dedovanju po pokojni B. B. je postal pravnomočen 11. 9. 2009. Z njim je bila za edino dedinjo 88/100 parcele št. 347/1, k. o. 001, razglašena A. A. Da je bila B. B. poleg tega še lastnica parcele 302, k. o. 000, je zapuščinskemu sodišču 20. 3. 2015 sporočil dedič. Vse to izhaja iz sodnega spisa. Ugotovitev, da se je po pravnomočnosti sklepa o dedovanju odkrilo dodatno premoženje zapustnice B. B., je torej pravilna in jo je zapuščinskemu sodišču razgrnil prav dedič. Zapuščinsko sodišče v takem primeru skladno s pravim odstavkom 221. člena Zakona o dedovanju1 z dodatnim sklepom o dedovanju razdeli to premoženje kar na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. To sme storiti brez nove zapuščinske obravnave.

7.V pričujočem primeru je sodišče prve stopnje ne glede na to 11. 9. 2015 razpisalo ustno obravnavo, s čimer je dedičema zagotovilo več možnosti za izjavljanje, kot bi jima jih nujno moralo. Dedič, čeprav pravilno vabljen, na obravnavo ni pristopil. Tam je sodišče ugotovilo, da je zapustničina dedinja B. B. že pokojna, da sta njena dediča njena otroka in da zapuščinski postopek po njej še ni končan. Na zapisnik je zapisalo: "glede na to, da zapuščinski postopek po B. B. ni zaključen in ni izdan sklep o dedovanju, bo sodišče naknadno najdeno premoženje preneslo v skladu s prvotnim sklepom o dedovanju". Dedič ta zapis očitno razume kot napoved zapuščinskega sodišča, da bo z dodatnim sklepom za dedinjo naknadno najdenega premoženja razglasilo pokojno A. A. Tudi če bi bil pomen zapisa res takšen, bi šlo le za odločitev procesnega vodstva. Od takšnih postopkovnih odločitev sme sodišče brez nadaljnjega odstopiti. Ključno pa je, da bi bil sklep, s katerim bi sodišče za dedinjo razglasilo mrtvo osebo, za kar se zavzema pritožba, pravno nesprejemljiv. Šlo je torej za položaj, ko je med postopkom umrla dedinja A. A. in je moralo zapuščinsko sodišče pred izdajo dodatnega sklepa o dedovanju nujno ugotoviti, kdo so dediči dedinje. Čeprav ni izdalo formalnega sklepa o prekinitvi, se je odločilo, da bo z odgovorom na to vprašanje počakalo do pravnomočnosti sklepa o dedovanju po dedinji A. A.2 Pritožbena teza: da bi bilo moralo zapuščinsko sodišče za dedinjo dodatne zapuščine B. B. razglasiti pokojno A. A. in ne dediča ter njegove sestre, poleg tega, da ni pravno sprejemljiva, za dediča nima vsebinske vrednosti. Sam namreč priznava, da sta s sestro-sodedinjo edina dediča pokojne zapustničine dedinje A. A.

8.Pritožbeno sodišče odreka verodostojnost golim in pavšalnim trditvam dediča o tem, da je sodišče prve stopnje listine izgubilo (med njimi sklep, katerega obstoj nato dedič v dopolnitvi pritožbe sam zanika, in dedičeve domnevne pozive sodišču, naj razpiše narok). Ne glede na to pritožbeno sodišče dodaja, da zapuščinskemu sodišču naroka za obravnavo dodatno najdene zapuščine ni bilo treba razpisati, ko je to vendarle storilo, pa dedič ni prišel ne narok.

Glede pritožbe zoper zavrženje zahteve o izločitvi sodnice

9.Predsednica sodišča je zahtevo za izločitev prav zavrgla kot prepozno, ker jo je dedič vložil po leta 2015 opravljenem naroku in celo po izdaji dodatnega sklepa o dedovanju. Za to je imela oporo v drugem odstavku 72. člena Zakona o pravdnem postopku3 , ki določa, da mora stranka zahtevati izločitev sodnika najpozneje do konca obravnave, če te ni, pa do izdaje odločbe. Pritožba tem ugotovitvam in pravni presoji sploh ne nasprotuje. Vsa njena vsebina je osredotočena le na ponavljanje dedičevega videnja postopka odločanja o dodatno najdeni zapuščini in drugih sodnih postopkov.

Sklepno

10.Zato sta izpodbijana sklepa pravilna. Ker niso podani niti izrecno uveljavljani niti uradoma upoštevni (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD) pritožbeni razlogi, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD pritožbi zavrnilo in izpodbijana sklepa potrdilo.

-------------------------------

1Uradni list SRS, št. 15/76 in nasl. - v nadaljevanju ZD.

2Že iz dedičeve pritožbe same je razvidno, da je bilo ugotavljanje dedičev po umrli dedinji zapustnice zapleteno in povezano s spori, v takih primerih pa je prekinitev postopka do pravnomočne ugotovitve dedičev v sodni praksi prepoznana kot primerna (glej npr. VSL sklep II Cp 1391/2022).

3Uradni list RS, št. 73/07 - UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 221, 221/1 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 72, 72/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.