Jedro

Okoliščine da je predlagateljica solastnica obravnavane nepremičnine do 13/16, ostali trije solastniki pa vsak do 1/16, da sta se še dva solastnika strinjala z predlagateljičinim predlogom, da dobi nepremičnino, ostalim solastnikom pa izplača vrednost njihovih deležev, da je sodni izvedenec ugotovil, da fizična delitev stvari ni mogoča, ker je solastni delež nasprotnih udeležencev toliko manjši od posameznih etaž objekta (klet, pritličje, mansarda) in da delitev posameznih etaž ni mogoča ter bi bila tudi nesmiselna, saj ima vsaka etaža svoj vhod (razen pri kleti, kjer pa bi bilo potrebno izdelati poseben vhod), potrjujejo pravilnost odločitve sodišča, da celotno nepremičnino prevzame v last in posest predlagateljica, ostalim solastnikom pa izplača vrednost njihovih deležev.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi v delu, v katerem pritožniku ni priznana višja vrednost solastninskega deleža (nad 1,899.598,30 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 26.9.2000 dalje) in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, v preostalem delu pa se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem delu potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razdelilo nepremičnino vl. št. 1434 k.o. ..., na katerem ima predlagateljica solastninski delež do 13/16, nasprotni udeleženci pa vsak do 1/16 tako, da je odločilo, da nepremičnino prejme v izključno last in posest predlagateljica, ki mora v roku 60-tih dni vsakemu od nasprotnih udeležencev izplačati vrednost njihovih deležev v znesku po 1,899.598,30 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne izdaje sklepa dalje (26.9.2000). Hkrati je odločilo, da se je dolžan prvi nasprotni udeleženec v roku 60-tih din izseliti iz podstrešnega stanovanja v hiši, ki stoji na omenjeni nepremičnini.

Zoper takšno odločitev je prvo nasprotni udeleženec (v nadaljevanju pritožnik) vložil pravočasno pritožbo, v kateri uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve določb zakona. Navaja, da sodišče napačno ocenjuje, da je zgornje nasprotje zgradil brez soglasja solastnikov. Gradil je v soglasju s solastnikoma kar dokazuje pravnomočno gradbeno dovoljenje, zato ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, ki sporno razmerje opredeljuje kot poslovodstvo brez naloga. Navaja še, da je preuranjena odločitev, da se stanovanjske hiše ne more deliti v naravi. Solastni delež posameznikov res ne dosega vrednosti celotnega nadstropja, vsekakor pa dosega vrednost posamezne stanovanjske enote. Sodišče bi zato lahko omejilo bivanje pritožnika v gabaritih njegovega solastnega deleža. Predlagateljica je v pravdi na izpraznitev mansardne etaže zahtevala, da se pritožnik preseli v sobo in garažo v kletni etaži hiše, kar ustreza njegovemu solastnemu deležu do 1/16 navedene nepremičnine. Tudi v primeru sprejemljivosti odločitve, da je predlagateljica dolžna izplačati nasprotnike v 60-tih dneh, bi moralo sodišče plačilo zneska solastnega deleža vezati na izselitev, saj obstoji možnost, da predlagateljica zneska nikoli ne bi izplačala, nasprotnik pa bi se moral izseliti iz stanovanja, ne da bi zato dobil ustrezen delež. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v novo odločanje.

Pritožba je delno utemeljena.

V nepravdnem postopku za delitev solastne stvari velja, da so nesporni stvarnopravni delež nujna podlaga za delitev solastne stvari, zato se v tem podstopku nikoli ne razsoja o spornih pravicah do stvarnopravnih deležev (2. in 3. odstavek 118. člena Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP). Še toliko manj se v tem postopku lahko odloča o spornih obligacijskopravnih pravicah. Zato so brezpredmetne pritožbene navedbe, ki so usmerjene v izpodbijanje ugotovitve sodišča prve stopnje, da je pritožnik brez soglasja takratnih solastnikov adaptiral zgornje stanovanje hiše, ki stoji na obravnavani nepremičnini. Kot je pravilno zapisalo sodišče prve stopnje, gre za okoliščino, ki bo lahko upoštevna v morebitnem pravdnem postopku za ugotovitev pritožnikove pravice do vlaganj v omenjeno nepremičnino.

V postopku za delitev stvari si mora sodišče prizadevati, da se praviloma opravi fizična razdelitev stvari. Pri tem je postavljen v ospredje kot najbolj ustrezen kriterij delitve upravičen interes in potrebe posameznega solastnika do določenega dela stvari oziroma do posameznih stvari (1. odstavek 122. člena ZNP). V skladu s tem načelom lahko sodišče odloči, da eden od solastnikov dobi celotno stvar v izključno last, pri čemer poleg okoliščin konkretnega primera upošteva predvsem tudi velikost solastninskega deleža, drugemu solastniku pa izplača vrednost njegovega deleža. Okoliščine da je predlagateljica solastnica obravnavane nepremičnine do 13/16, ostali trije solastniki pa vsak do 1/16, da sta se še dva solastnika strinjala z predlagateljičinim predlogom, da dobi nepremičnino, ostalim solastnikom pa izplača vrednost njihovih deležev, da je sodni izvedenec ugotovil, da fizična delitev stvari ni mogoča, ker je solastni delež nasprotnih udeležencev toliko manjši od posameznih etaž objekta (klet, pritličje, mansarda) in da delitev posameznih etaž ni mogoča ter bi bila tudi nesmiselna, saj ima vsaka etaža svoj vhod (razen pri kleti, kjer pa bi bilo potrebno izdelati poseben vhod), potrjujejo pravilnost odločitve sodišča, da celotno nepremičnino prevzame v last in posest predlagateljica, ostalim solastnikom pa izplača vrednost njihovih deležev. Pritožbene (dejanske) trditve, da bi bilo in kako bi bilo mogoče omejiti bivanje pritžnika v gabarite njegovega solastninskega deleža, predstavljajo neupoštevno pritožbeno novoto (337. člen ZPP v zvezi z 37. členom ZNP), saj bi jih pritožnik lahko uveljavljal tekom postopnega postopka v okviru kritike izvedenskega mnenja. Glede na zgoraj povzete dejanske okoliščine, pa tudi ne bi mogle vplivati na pravilnost izpodbijane odločitve.

Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče vzeti pritožnikovo izselitev na plačilo zneska vrednosti njegovega deleža, s čimer bi bil zavarovan pred predlagateljičinim neplačilom. ZNP v takšnem primeru ne predpisuje pravilo sočasne izpolnitve zato pa solastnikov položaj in interese povsem zaščiti s tem, ko mu od nastanka denarne terjatve prizna zakonske zamudne obresti (4. odstavek 122. člena ZNP), hkrati pa mu nudi še dodatno stvarnopravno varstvo s tem, da v njegovo korist določa zastavno pravico na nepremičnini do višine njegove terjatve oziroma do višine ugotovljene vrednosti njihovih deležev (2. odstavek 124. člena ZNP).

Pritožba je glede trditev opredeljenih v gornjih razlogih neutemeljena, vendar pa je pritožbeno sodišče v okviru materialnopravne presoje izpodbijane odločitve, ki jo je treba opraviti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP) ugotovilo, da je sodišče prve stopnje določilo napačno vrednost pritožnikovega solastninskega deleža Iz izpodbijane sodbe namreč izhaja, da vrednosti deleža ni določilo od celotne vrednosti nepremičnine, ampak od vrednosti zmanjšane za vrednost pritožnikovih vlaganj oziroma od vrednosti 30.393.574,00 SIT. Takšna odločitev je v nasprotju s tistimi (pravilnimi) razlogi izpodbijanega sklepa, da presoja in upoštevanje solastnikove obligacijske pravice v tem postopku ne pride v poštev, še najmanj pa ne na tak način, da bi se z njenim priznanjem, hkrati zmanjšala tudi vrednost njegovega solastninskega deleža. Ker izpodbijani sklep, zaradi napačne uporabe prava, ne vsebuje dejanske ugotovitve o celotni vrednosti nepremičnine (brez odbitja pritožnikovih vlaganj), ga je bilo treba v delu, v katerem pritožniku ni bilo naloženo višje plačilo vrednosti solastninskega deleže, razveljaviti in v tem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek, v preostalem delu pa zavrniti pritožbo in sklep potrditi (2. in 3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP). Pritožbeno sodišče še pripominja, da imajo nasprotni udeleženci v tej pravni situaciji, ko gre le za vprašanje razmerja med tistim, ki je v celoti prevzel nepremičnino in tistim kateremu je prvi dolžan izplačati vrednost njegovega deleža, položaj navadnih sospornikov, ne pa morda enotnih (196. člen ZPP v zvezi z 37. členom ZNP). Učinek pritožnikove pritožbe se zato ne razteza tudi na druga dva nasprotna udeleženca, zoper katera je postal izpodbijani sklep pravnomočen.