27. 6. 2012

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude in ustavne pritožbe Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Ljubljana, samostojne podjetnice Naste Les, s. p., Čatež ob Savi, in samostojne podjetnice Maruše Boben Zrimec, s. p., Bled, ki jih zastopa Odvetniška pisarna Mužina in partnerji, d. o. o., Ljubljana, na seji 27. junija 2012

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. U 3/2008 z dne 13. 1. 2010 v zvezi z odločbo Sveta za avtorsko pravo št. 31229-10/2008-9 z dne 18. 6. 2008 se ne sprejme.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 156. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07 − uradno prečiščeno besedilo in št. 68/08) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

Pritožnice (oziroma pobudnice) vlagajo ustavno pritožbo zoper odločbo Sveta za avtorsko pravo, ki je na predlog Združenja skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije določilo tarifo za uporabo glasbe oziroma višino avtorskega nadomestila v gostinskih lokalih članov Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (v nadaljevanju OZS). Izpodbijajo tudi sodbo Vrhovnega sodišča, ki je v upravnem sporu zavrnilo tožbo OZS. Zatrjujejo kršitev pravic iz 14., 22., 23., 25., 33., 34., 35., 37. in 74. člena Ustave ter kršitev 2., 121. in 153. člena Ustave.

Pobudnice hkrati vlagajo pobudo za oceno ustavnosti, v kateri navajajo, da izpodbijajo 157.b člen v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 156. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (v nadaljevanju ZASP). Iz vsebine vloge izhaja, da se ta dejansko nanaša le na tretji odstavek 156. člena ZASP, ki določa, katera merila se zlasti upoštevajo pri določanju primerne tarife za uporabo avtorskih del. Zatrjujejo neskladje te določbe z 2. členom Ustave in sicer z načelom jasnosti in določnosti pravnih norm. Pobudnice menijo, da je položaj zavezancev nepredvidljiv, ker zakon kriterijev za določanje tarife ne določa taksativno. Zaradi nejasnosti določbe naj bi bila omogočena arbitrarnost Sveta za avtorsko pravo pri odločanju o višini tarife, posledično pa naj bi bil omogočen prekomeren poseg v lastninsko pravico zavezancev iz 33. člena Ustave.

Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55. b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) (1. točka izreka). Zaradi navedene odločitve se Ustavno sodišče ni opredeljevalo do vprašanja, ali je glede druge in tretje pritožnice izpolnjena procesna predpostavka iz šeste alineje prvega odstavka 55.b člena ZUstS.

Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

Izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno. V takšnih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Iz razlogov, navedenih v citiranem sklepu, druga in tretja pobudnica še ne izkazujeta neposrednega pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanega predpisa. Predpostavka za vložitev ustavne pritožbe in pobude v takšnih primerih je tudi pogoj izčrpanosti takšnih pravnih sredstev po vsebini, kar pomeni, da mora pobudnik trditve o domnevni protiustavnosti ureditve, na podlagi katere temelji odločitev v njegovem primeru, uveljavljati že v postopku pred pristojnimi sodišči (tako že v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-330/05, U-I-331/05, U-I-337/05 z dne 18. 10. 2007, Uradni list RS, št. 101/07, in OdlUS, XVI, 79). Do teh trditev se morajo sodišča, ki so pri odločanju vezana na Ustavo in zakon (125. člen Ustave), v skladu z 22. členom Ustave opredeliti ter jih bodisi argumentirano zavrniti ali pa, če se z njimi strinjajo, po 156. členu Ustave prekiniti postopek ter začeti postopek za oceno njegove ustavnosti pred Ustavnim sodiščem. Pobudnica OZS, čeprav v pobudi trdi drugače, očitkov o protiustavnosti izpodbijane določbe ZASP v sodnem postopku ni uveljavljala. To pomeni, da teh očitkov po vsebini ni izčrpala. Zato ustavna pritožba, s katero utemeljuje pravovarstveno potrebo, v tem delu ni dopustna. To pomeni, da kljub vloženi ustavni pritožbi prva pobudnica ne izkazuje pravovarstvene potrebe za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijanih predpisov. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo (2. točka izreka).

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Ernest Petrič

Predsednik

zanj

mag. Miroslav Mozetič

Podpredsednik