Jedro

Če se PZ iz poslovnega razloga zaradi ukinitve delovnega mesta odpove vsem izvajalcem na tem delovnem mestu, ne more iti za odpoved PZ iz diskriminatornega razloga. Za to bi lahko šlo le, če bi bila odpoved PZ odpovedana le nekaterim izvajalcem na tem delovnem mestu.

Če delodajalec sklenitev PZ pod spremenjenimi pogoji lahko ponudi le eni delavki, PZ na delovnem mestu "kurir" pa je bila odpovedana trem delavkam, zakon ne določa, kateremu delavcu mora ponudi sklenitev PZ pod spemenjenimi pogoji, ampak o tem odloča delodajalec sam.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na razveljavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov z dne 12.5.2003 in ugotovitev, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo in da še traja z vsemi pravicami, ki gredo iz delovnega razmerja ter da je tožena stranka dolžna povrniti prejemke, ki bi jih prejela, v kolikor ne bi bilo nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posameznega mesečnega zneska dalje do plačila in da je tožena stranka dolžna organom in institucijam, določenim z zakonom od zneskov plačati ustrezne davščine in prispevke. Sklenilo je, da tožnica sama nosi svoje stroške postopka.

Zoper zgoraj navedeno sodbo se v odprtem pritožbenem roku pritožuje tožeča stranka iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in napadeno sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi oziroma podredno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške. Prvostopenjsko sodišče je sledilo zgolj navedbam tožene stranke in je popolnoma spregledalo pričanje tožnice v delu, ko je izpovedala, da so tri delavke dobile odpoved, delovno razmerje pa je prenehalo njej in še drugi delavki, ki je bila prav tako kot ona veliko časa v bolniškem staležu, za tretjo delavko, ki pa skoraj ni imela bolniških izostankov, pa se je našla zaposlitev. Tožnica je za svoje trditve navedla podatke o delavcih, ki jim je prenehalo delovno razmerje, kot tudi podatke o bolniškem staležu za vse zaposlene. Res sicer ni predlagala, da naj te podatke predloži tožena stranka, vendar je to jasno, saj tožnica s temi podatki ni razpolagala. Navedbe tožene stranke, da njena bolniška odsotnost ni bila moteča, ne vzdržijo resne presoje. Ker je sodišče prve stopnje spregledalo dokazni predlog tožeče stranke, je dejansko stanje ostalo neraziskano in v posledici tega je bilo zmotno uporabljeno materialno pravo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in absolutno bistvene kršitve pravil postopka, kot mu to nalaga določba 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji). Na podlagi navedenega preizkusa je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, ter da v postopku ni zagrešilo absolutno bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ko preizkuša sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z dejanskimi in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje in jih ne ponavlja, glede na pritožbene navedbe pa le še dodaja: Tožena stranka je tožnici redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov na delovnem mestu kurir, v zvezi s čemer je tožnica zahtevala sodno varstvo. V postopku pred sodiščem prve stopnje je bilo ugotovljeno, da je bilo delovno mesto kurir ukinjeno, ker so se zaradi upada naročil zmanjšale potrebe po kurirskem delu in je bila zaradi tega opravljena reorganizacija dela, s katero so se ukinila tri delovna mesta kurirja. V postopku pred sodiščem prve stopnje je bilo ugotovljeno, da je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana vsem trem delavkam, ki so opravljale delo po pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto kurirja.

Od teh treh delavk je bila eni ponujena nova pogodba o zaposlitvi na drugem delovnem mestu, za tožnico in preostalo delavko tožene stranke na delovnem mestu kurir, pa tožena stranka ni imela možnosti zaposlitve pod spremenjenimi pogoji oziroma na drugih delih. Tožnica je uveljavljala, da ji je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana iz diskriminatornih razlogov, ker naj bi bila večkrat v bolniškem staležu. Tožena stranka je v postopku pred sodiščem prve stopnje dokazala, da je odpovedala pogodbo o zaposlitvi vsem trem delavkam, ki so imele sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto kurirja in so zato navedbe tožeče stranke o diskriminatornih razlogih neutemeljene.

Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo dokazni predlog, da pridobi podatke o bolniškem staležu vseh zaposlenih delavcev vložišča, saj ta dokaz k razrešitvi tega individualnega delovnega spora ne bi v ničemer pripomogel, ker je bilo ugotovljeno, da so bile odpovedane pogodbe o zaposlitvi vsem delavkam, ki so delale na ukinjenem delovnem mestu. Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga na ukinjenem delovnem mestu in vsem izvajalcem na tem mestu, ne more pomeniti odpovedi iz diskriminatornega razloga. To bi bilo mogoče govoriti le v primeru, da bi delodajalec odpovedal pogodbo o zaposlitvi le nekaterim izvajalcem na delovnem mestu, ne pa v primeru, ko je odpovedana pogodba o zaposlitvi vsem izvajalcem na ukinjenem delovnem mestu.

Tožnica očitno meni, da njej ni bila ponujena nova pogodba o zaposlitvi pod spremenjenimi pogoji iz diskriminatornega razloga.

V postopku pred sodiščem pa se je ugotovilo, da je tožena stranka imela le za eno od treh delavk, katerim je odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga na delovnem mestu kurirja, možnost ponuditi zaposlitev pod spremenjenimi pogoji. Zakon ne določa, kateremu delavcu mora delodajalec v takem primeru ponuditi zaposlitev pod spremenjenimi pogoji. Zato tožena stranka ni mogla kršiti določb zakona, ko je le eni od delavk ponudila pogodbo o zaposlitvi pod spremenjenimi pogoji, dvema izvajalkama pa je odpovedala pogodbo o zaposlitvi in ni ponudila nove pogodbe, ker ni bilo potrebe po zaposlitvi pod spremenjenimi pogoji.

Zaradi vsega navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje, za kar je imelo podlago v določbi 353. člena ZPP.

Pritožbeno sodišče je sklenilo, da tožnica nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka iz razloga, ker s pritožbo ni uspela.