Jedro

Ker je predlagatelj glede na zemljiškoknjižno stanje solastnik predmetne nepremičnine do 38/100, ima pravico zahtevati delitev nepremičnine.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

O pritožbenih stroških bo sodišče odločilo s končno odločbo.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlagateljev predlog za razdružitev solastne nepremičnine, ker je pogodba, na podlagi katere je predlagatelj pridobil solastniški delež na nepremičnini, nična.

Predlagatelj se pritožuje iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb postopka in predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje. Meni, da bi sodišče moralo uporabiti določila 206. člena v zvezi s 13. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter prekiniti postopek delitve solastnine. Zoper sklep sodišča o vknjižbi lastninske pravice prvega nasprotnega udeleženca je namreč vložil ugovor, ker je sklep o vknjižbi nepravilen in nezakonit. Predlagal je prekinitev nepravdnega postopka do pravnomočne odločitve o ugovoru oziroma pritožbi v zemljiškoknjižnem postopku. Če se bo izkazalo, da so njegove ugovorne navedbe pravilne, bi namreč moralo sodišče odločiti skladno z določili 1. odst. 69. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Prvi nasprotni udeleženec mora poskrbeti za vknjižbo v zemljiško knjigo, saj se lastninska pravica na nepremičnini pridobi šele z vknjižbo. In ker je kot solastnik vknjižen v zemljiško knjigo, ima pravico zahtevati delitev stvari.

Prvi nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril. Ker je pravnomočno ugotovljeno, da je pogodba, na podlagi katere je predlagatelj vknjižen kot solastnik nepremičnine, nična, vpis lastninske pravice na njeni podlagi ne predstavlja več pravega dejanskega stanja. Vzpostaviti je treba stanje pred vpisom, torej vknjižiti lastninsko pravico nanj do celote. Tako s pravnega kot dejanskega stanja je namreč edini lastnik predmetne nepremičnine. Torej je izpodbijani sklep pravilen in naj pritožbeno sodišče pritožbo zavrne ter sklep potrdi. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Ob preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih razlogov (1. odst. 350. člena ZPP; ZPP se uporablja v nepravdnih postopkih subsidiarno na podlagi 37. člena Zakona o nepravdnem postopku – ZNP) in uradoma upoštevnih kršitev (2. odst. 350. člena ZPP), pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko zmotno uporabilo materialno pravo.

Odločitev je bila preuranjena. Predlagatelj je še vedno solastnik nepremičnine, katere delitev predlaga. Vpogled v zemljiško knjigo namreč pokaže, da se je po ugovoru predlagatelja zoper sklep Okrajnega sodišča v Kranju z dne 22.2.2010, Dn. št. 5971/2009, izbrisala vknjižba lastninske pravice v korist prvega nasprotnega udeleženca, vknjižila pa solastninska pravica v korist predlagatelja do 38/100 (enako v korist drugega nasprotnega udeleženca). Domneva se, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo (1. odst. 11. člena SPZ). Pri pravno poslovnem načinu pridobitve lastninske pravice (predlagatelj je solastninski delež na nepremičnini, ki je predmet delitve, pridobil s kupoprodajno pogodbo) je vpis v zemljiško knjigo konstitutiven (40. člen SPZ). Sama ugotovitev, da je zavezovalni posel ničen, še ne zadostuje za prenos lastništva. Zemljiškoknjižni postopek je namreč strogo formalen; zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis (124. člen Zakona o zemljiški knjigi – ZZK -1). Pravnomočna sodna odločba o ugotovitvi ničnosti določenega pravnega posla pa taka listina ni (149.člen ZZK-1). Če je vknjižba neveljavna iz materialnopravnega razloga (ničnosti zavezovalnega pravnega posla), se lahko vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje le s tožbo po 243. členu ZZK-1 (izbrisna tožba).

Predlagatelj je torej glede na zemljiškoknjižno stanje solastnik predmetne nepremičnine do 38/100, zato zaenkrat še ima pravico zahtevati delitev nepremičnine. Pritožbi predlagatelja je bilo potrebno ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti prvostopenjskemu sodišču v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 355. členom ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Šele če bo vložena ustrezna tožba, na podlagi katere bo prišlo do izbrisa solastninske pravice predlagatelja iz zemljiške knjige, bo mogoče njegov predlog zavrniti iz razloga, ker ne more zahtevati delitve predmetne nepremičnine (1. odstavek 69. člena SPZ).