Jedro

S tem, ko je sodišče eno tožbo dveh tožnikov zoper dva upravna akta obravnavalo ločeno, ni kršilo določb ZUS. Podlaga za tako postopanje je v določbi 41. člena ZUS.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdita sklepa Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 109/99-2 z dne 2.9.1999 in št. U 109/99-7 z dne 14.10.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom, št. U 109/99-2 z dne 2.9.1999, je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu ( ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrglo tožbo tožnice zoper odločbo Davčnega urada K., Izpostava R., z dne 10.12.1998, s katero ji je ta odmerila nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1998 v znesku 5.465,00 SIT.

Z izpodbijanim sklepom, št. U 109/99-7 z dne 14.10.1999 je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničin predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa z dne 2.9.1999 sodišče navaja, da je tožba vložena prezgodaj. Tožnica s tožbo izpodbija upravni akt prve stopnje, zoper katerega je vložila pritožbo, o kateri ob vložitvi tožbe še ni bilo odločeno. S tožbo v upravnem sporu pa je mogoče izpodbijati le dokončen upravni akt, torej upravni akt druge stopnje, upravni akt prve stopnje pa le, če proti njemu ni pritožbe. Tožba je vložena prezgodaj tudi glede na pogoje, ki so v 26. členu ZUS predpisani za tožbo, ki se vlaga zaradi molka upravnega organa.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa z dne 14.10.1999 se sodišče sklicuje na določbo 1. odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah (ZST), po kateri sodišče v celoti ali deloma oprosti plačila taks stranko, če bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerim se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Po določbi 3. odstavka istega člena sodišče izda sklep o oprostitvi plačila takse na predlog stranke. Stranka mora predlogu predložiti svojo zadnjo odločbo o dohodnini in zadnje odločbe o dohodnini družinskih članov iz 1. odstavka tega člena, potrdilo o svojih dohodkih in dohodkih družinskih članov v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge za oprostitev ter potrdilo o premoženjskem stanju. Po navedeni odločbi ZST sodišče v celoti ali deloma oprosti plačila sodne takse stranko le, če bi bila s plačilom takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani, česar pa tožnica ne zatrjuje, niti ne izkazuje.

Tožnica kot razlog za oprostitev plačila sodne takse navaja nepotrebno obravnavanje ene tožbe v dveh ločenih postopkih in predlagano združitev pritožbenih postopkov I Up 177/99 in I Up 991/99 v en postopek. To pa, glede na navedeno določbo ZST, ni razlog za oprostitev sodne takse.

Tožnica v pritožbi zoper sklep, št. U 109/99-2 z dne 2.9.1999, ki jo je podpisal tudi J.A., uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Sklicuje se na navedbe v pritožbi zoper sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, št. U 108/99 z dne 27.1.1999. V tej je navajala, da je upravni spor začela skupaj z možem J.A. kot solastnica nepremičnega premoženja, v katerega vedno znova protiustavno posega upravni organ z upravnim aktom. Meni, da sta z možem enotna sospornika. Tožbo sta vložila zaradi poseganja v ustavne pravice po določbi 3. odstavka 1. člena ZUS. Dokončnost odločbe ni procesna predpostavka za vložitev take tožbe, zato tožba ni preuranjena. Navaja, da sodišče ni imelo razlogov za ločeno obravnavanje enotne tožbe. Predlaga, da pritožbeno sodišče po predhodni združitvi te pritožbe s pritožbeno zadevo št. I Up 177/99, pritožbi ugodi, razveljavi sklep sodišča prve stopnje št. U 108/99 z dne 27.1.1999 in št. U 109/99 z dne 2.9.1999 ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje oziroma o zadevi samo odloči. V pritožbi zoper sklep št. U 109/99-7 z dne 14.10.1999 tožnica uveljavlja vse pritožbene razloge iz 72. člena ZUS. Meni, da je odločitev nezakonita in protiustavna. Ne izpodbija plačila takse za pritožbo zato, ker le-te ne bi bila sposobna plačati, ampak zato, ker je strošek v obliki plačila takse zakrivilo sodišče prve stopnje, z neutemeljenim odločanjem o razdružitvi postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter tožnico oprosti plačila sodne takse oziroma podrejeno, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponoven postopek.

Pritožba zoper sklep, s katerim je bila tožba zavržena, ni utemeljena.

V obravnavanem primeru sta tožbo vložila dva tožnika zoper dve odločbi upravnega organa prve stopnje. Iz podatkov predloženih upravnih spisov izhaja in tudi ni sporno, da je bila zoper navedeni prvostopni odločbi vložena pritožba, o kateri ob vložitvi tožbe še ni bilo odločeno, niti ni potekel rok, v katerem bi moral upravni organ druge stopnje odločiti o pritožbi. Ker torej ob vložitvi tožbe izpodbijani akt še ni bil dokončen, to pa pomeni, da ni izpolnjena ena izmed procesnih predpostavk za vsebinsko obravnavanje tožbe, je po presoji pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je tožbo zavrglo.

Pritožbene navedbe ne morejo vplivati na drugačno odločitev. Določba 3. odstavka 1. člena ZUS, na katero se sklicuje tožnica, določa, da v upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. V upravnem sporu pa je tožnica izpodbijala odločbo upravnega organa o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki ni posamičen akt v smislu 3. odstavka 1. člena ZUS, ampak je upravni akt. Zoper upravni akt pa je zagotovljeno sodno varstvo že po 2. odstavku 3. člena ZUS. Presojo zakonitosti takega akta pa sodišče lahko opravi le, če v predhodnem preizkusu tožbe ugotovi, da ni razlogov, zaradi katerih se po določbi 34. člena ZUS tožba zavrže. Sodišče prve stopnje s tem, ko je tožbo tožnice in njenega moža, vloženo zoper dva upravna akta, obravnavalo v dveh ločenih postopkih ni kršilo določb ZUS. Podlaga za tako postopanje sodišča je v določbi 41. člena ZUS, po kateri lahko sodišče več pri njem odprtih postopkov o istem predmetu združi v skupno obravnavo in odločanje, lahko pa tudi več v enem postopku vloženih zahtevkov obravnava in o njih odloči v ločenih postopkih.

Pritožba zoper sklep sodišča št. U 109/99-7 z dne 14.10.1999 je neutemeljena.

Razlogi, zaradi katerih je stranko mogoče oprostiti plačila sodne takse, so določeni v določbi 13. člena ZST, na katerega se pravilno sklicuje sodišče prve stopnje. Tega, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, pa tožnica ni uveljavljala, kar niti ni sporno, saj to tožnica v pritožbi sama navaja. Glede na navedeno razlog, ki ga navaja tožnica - kršitev določb ZUS, ki po presoji pritožbenega sodišča tudi ni podan, ne more vplivati na drugačno odločitev o stvari.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena v zvezi z 68. členom ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijana sklepa.