Jedro

V konkretnem primeru gre za solidarno poroštvo, zato drugo toženec tožeči stranki odgovarja kot glavni dolžnik za celo obveznost, tožeča stranka pa lahko zahteva izpolnitev bodisi od prvo toženke bodisi od drugo toženca, ali pa od obeh hkrati. Dejstvo, da se je drugo toženec zavezal kot porok v času, ko je bil direktor prvo toženke, sedaj pa te funkcije nima več, ne vpliva na poroštveno obveznost, kot je to tudi izrecno navedeno v poroštveni izjavi.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 66510/2015 z dne 2. 6. 2015, v 1. in 3. odstavku izreka v veljavi (I. točka izreka). Prvo toženki in drugo tožencu je še naložilo, da sta dolžna tožeči stranki v roku 15 dni solidarno povrniti 1.368,40 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo sta se pravočasno pritožili prvo toženka in drugo toženec. Pritožbi obeh sta si v bistvenem enaki, zato ju je pritožbeno sodišče obravnavalo skupaj. Gre za laični pritožbi brez navedbe konkretnih pritožbenih razlogov. Predlagala sta, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi. Pritožbenih stroškov nista priglasila.

3. Tožeča stranka na pritožbi ni odgovorila.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da niso utemeljene trditve tožene stranke, da je poroštvena zaveza drugo toženca prenehala z dnem prenehanja njegove funkcije direktorja. Iz šeste strani Pogodbe o finančnem lizingu premičnin št. 3111176619 (A2) izhaja, da se je drugo toženec zavezal kot porok in plačnik ter da poroštvene izjave ni mogoče preklicati oziroma odpovedati.

6. V konkretnem primeru gre za solidarno poroštvo, zato drugo toženec tožeči stranki odgovarja kot glavni dolžnik za celo obveznost, tožeča stranka pa lahko zahteva izpolnitev bodisi od prvo toženke bodisi od drugo toženca, ali pa od obeh hkrati (tretji odstavek 1019. člena Obligacijskega zakonika), kot je to v konkretnem primeru. Dejstvo, da se je drugo toženec zavezal kot porok v času, ko je bil direktor prvo toženke, sedaj pa te funkcije nima več, ne vpliva na poroštveno obveznost, kot je to tudi izrecno navedeno v poroštveni izjavi in nasprotne, tudi sicer pavšalne pritožbene navedbe, niso utemeljene.

7. Sodišče prve stopnje je navedlo jasne razloge, zakaj je tožeča stranka svoj zahtevek dokazala v celotni višini. Pritožbeno sodišče se glede vprašanja obstoja in višine sporne terjatve v izogib ponavljanju sklicuje na razloge izpodbijane sodbe. Glede na to, da je tožeča stranka z listinskimi dokazi dokazala obstoj vtoževane terjatve, tožena stranka pa ni podala konkretiziranih nasprotnih trditev (izvedba dokazov pa ne more nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage), zgolj pavšalni pritožbeni očitki, da dejanskega stanja ni mogoče razjasniti na podlagi izvedenih listinskih dokazov, dokazne ocene sodišča prve stopnje, ki je logična, vestna in analitično sintetična ter posledično povsem prepričljiva (8. člen ZPP), ne morejo izpodbiti.

8. Glede pritožbenih navedb o uvedbi mediacijskega postopka pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila zadeva strankama ponujena v mediacijo, vendar zanjo nista podali soglasja (u. z. z dne 7. 4. 2017). Zato na odločitev ne vpliva.

9. Pritožbene navedbe niso utemeljene, odločitev sodišča prve stopnje je materialno pravno pravilna in ni obremenjena z absolutnimi bistvenimi kršitvami določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je bilo treba pritožbi zavrniti ter izpodbijano sodbo potrditi (353. člen ZPP).