Jedro

ZBPP v 8. členu izrecno navaja zadeve, v katerih se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu ne dodeli, med drugim v 4. alineji prvega odstavka določa, da se BPP ne dodeli v zadevah izvršilnih postopkov, kadar je prosilec dolžnik in je izvršilni postopek začet na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo (v obravnavanem primeru je to ZIZ), razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah ZIZ preprečujejo izvršbo. Sklep o izvršbi je v zadevnem izvršilnem postopku 8. 6. 2022 postal pravnomočen, zato (rednega) ugovora zoper sklep o izvršbi po 55. členu ZIZ v zadevi ni (več) dopustno vložiti. Sodišče pri odločanju ni spregledalo, da lahko dolžnik po določbi prvega odstavka 56. člena ZIZ vloži ugovor tudi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, vse do konca izvršilnega postopka, če ga brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi, če ugovor temelji na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, in je nastalo po izvršljivosti odločbe oziroma sklenitvi poravnave. Tožnica takšnih dejstev (ki bi bila časovno kasnejša od trenutka pravnomočnosti in izvršljivosti naložitvenega dela sklepa o izvršbi) ne zatrjuje niti v obravnavani tožbi, pač pa oporeka pravilnosti zamudne sodbe, ki predstavlja izvršilni naslov v tem izvršilnem postopku, na izvršilni naslov pa je sodišče v izvršilnem postopku, v skladu z načelom formalne legalitete, vezano, kar je pravilno izpostavila tudi toženka v obrazložitvi izpodbijane odločbe.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z odločbo, št. Bpp 590/2023 z dne 28. 8. 2023 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), je toženka zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP) v zvezi z izvršilnim postopkom Okrajnega sodišča v Piranu, opr. št. I 102/2022. 2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnica 20. 6. 2023 vložila prošnjo za dodelitev BPP v zvezi z izvršilnim postopkom Okrajnega sodišča v Piranu, opr. št. I 102/2022 (v nadaljevanju tudi: izvršilni postopek), in sicer za svetovanje, zastopanje in vlaganje pravnih sredstev. Po pozivu toženke je prošnjo dne 7. 7. 2023 in dne 8. 7. 2023 dopolnila. V obrazložitvi se toženka sklicuje na za zadevo relevantne določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP), med drugim tudi na določbo 4. alineje prvega odstavka 8. člena, po kateri se BPP ne dodeli, kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo, razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo. Toženka je ugotovila, da tožnica v izvršilnem postopku nastopa kot dolžnica in da je sodišče 23. 5. 2022 izdalo sklep o izvršbi, ki je postal pravnomočen 8. 6. 2022. V izvršilnem postopku je bil postavljen izvedenec, opravljena je bila cenitev, zadeva je v fazi izdelave sklepa o vrednosti tožničinega premoženja, obenem izvršilno sodišče odloča tudi o predlogu za odlog izvršbe, ki ga je podala tožnica. Iz navedenega tako izhaja, da predmetni izvršilni postopek ni več v ugovornem oziroma pritožbenem delu. Toženka v nadaljevanju obrazložitve izpodbijane odločbe citira 55. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ), ki določa razloge za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki preprečujejo izvršbo. Tožnica ne zatrjuje obstoja kateregakoli izmed teh razlogov, v zadevi pa je (tudi) nesporno, da se izvršilni postopek vodi na podlagi izvršilnega naslova, dokler izvršilni naslov obstaja, pa je izvršilno sodišče nanj vezano (načelo formalne legalitete). Tožnica tako nima verjetnega izgleda za uspeh z vlaganjem pravnih sredstev v izvršilnem postopku v smislu, da bi se lahko izognila svoji obveznosti po sklepu o izvršbi na podlagi veljavnega izvršilnega naslova. Iz zgoraj navedene določbe 4. alineje prvega odstavka 8. člena ZBPP pa tudi izhaja, da se v izvršilnih postopkih prosilcu kot dolžniku (ko gre za izvršilni postopek, začet na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo) lahko dodeli BPP le za ugovor, v katerem prosilec uveljavlja razloge po 55. členu ZIZ, ne pa za vložitev (še) drugih pravnih sredstev, za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem oziroma za oprostitev plačila stroškov izvršilnega postopka. Določba 4. alineje prvega odstavka 8. člena ZBPP je namreč ena izmed izjem od splošnih pravil dodeljevanja BPP. Na podlagi vsega navedenega toženka zaključuje, da v konkretnem primeru ni izpolnjen niti objektivni kriterij iz 24. člena ZBPP niti navedeni pogoj iz 4. alineje prvega odstavka 8. člena ZBPP za dodelitev BPP, zato je prošnjo tožnice zavrnila, kot to izhaja iz izreka izpodbijane odločbe.

3. Tožnica se z izpodbijano odločbo ne strinja, zato vlaga tožbo v upravnem sporu. Navaja, da jo izpodbija iz razlogov nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v ponovno odločanje.

4. V tožbi navaja, da je namen BPP uresničevanje z ustavo zagotovljene pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Omejevanje, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, ne omogoča kakovostnega pravnega svetovanja in zastopanja laične stranke, ki v izvršilnem postopku sama ni sposobna zastopati svojih interesov in pravic, ob upoštevanju, da so procesna dejanja v izvršilnem in predhodnem sodnem (pravdnem) postopku kontinuiran proces, pri čemer izvršilni postopek teče na podlagi zamudne sodbe, ne po krivdi tožnice, pač pa zato, ker ji (tedaj) ni bila nudena ustrezna strokovna pomoč. Nadalje tožnica poudarja, da prejema izredno nizek dohodek in ji je bila dodeljena tudi izredna denarna pomoč, zato ji je toženka že večkrat dodelila BPP, v predmetni izvršilni zadevi pa je tudi oproščena plačila sodnih taks. V vlogi z dne 21. 9. 2023 je tožnica še posebej izpostavila, da ji je toženka BPP dodelila tudi po izdaji izpodbijane odločbe (odločba toženke, št. Bpp 658/2023 z dne 18. 9. 2023) in sicer v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Kopru, opr. št. P 96/2021. V kratkem obdobju je tako toženka za tožnico sprejela dve povsem različni odločitvi.

5. Tožba in vloga tožnice z dne 21. 9. 2023, skupaj s prilogami, sta bili vročeni toženki, ki na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču poslala spis, ki se nanaša na zadevo.

6. Sodišče je za dan 9. 11. 2023 v zadevi razpisalo narok za glavno obravnavo. Po prejemu vabila na narok sta obe stranki podali soglasje, da sodišče odloča le na podlagi listin in da se glavna obravnava ne opravi. Sodišče je zato na podlagi določbe 5. alineje drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) v zadevi odločilo brez glavne obravnave.

7. Tožba ni utemeljena.

8. V obravnavanem upravnem sporu je predmet presoje zakonitost izpodbijane odločbe, s katero je toženka zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev BPP v zvezi s predmetnim izvršilnim postopkom.

9. Tožnica v tožbi pravilno opozarja, da je namen BPP po ZBPP uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP). Sodišče ne dvomi, da tožnica, glede na njene dohodke in premoženje, izpolnjuje t.i. subjektivni (finančni) pogoj za dodelitev BPP po ZBPP. Da se prosilcu BPP dodeli, pa mora ta izpolnjevati tudi vse druge z zakonom predpisane pogoje (tretji odstavek 11. člena ZBPP). ZBPP v 8. členu izrecno navaja zadeve, v katerih se BPP po tem zakonu ne dodeli, med drugim v 4. alineji prvega odstavka določa, da se BPP ne dodeli v zadevah izvršilnih postopkov, kadar je prosilec dolžnik in je izvršilni postopek začet na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo (v obravnavanem primeru je to ZIZ), razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah ZIZ preprečujejo izvršbo.

10. V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da je tožnica prošnjo za dodelitev BPP vložila v zvezi z izvršilnim postopkom (ki se pred Okrajnim sodiščem v Piranu vodi opr. št. I 102/2022), ki se je zoper tožnico kot dolžnico začel na podlagi izvršilnega naslova po ZIZ. Prav tako med strankama ni sporno, da je sklep o izvršbi v zadevnem izvršilnem postopku 8. 6. 2022 postal pravnomočen, zato (rednega) ugovora zoper sklep o izvršbi po 55. členu ZIZ v zadevi ni (več) dopustno vložiti. Sodišče pri odločanju ni spregledalo, da lahko dolžnik po določbi prvega odstavka 56. člena ZIZ vloži ugovor tudi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, vse do konca izvršilnega postopka, če ga brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi, če ugovor temelji na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, in je nastalo po izvršljivosti odločbe oziroma sklenitvi poravnave. Tožnica takšnih dejstev (ki bi bila časovno kasnejša od trenutka pravnomočnosti in izvršljivosti naložitvenega dela sklepa o izvršbi) ne zatrjuje niti v obravnavani tožbi, pač pa oporeka pravilnosti zamudne sodbe, ki predstavlja izvršilni naslov v tem izvršilnem postopku, na izvršilni naslov pa je sodišče v izvršilnem postopku, v skladu z načelom formalne legalitete, vezano, kar je pravilno izpostavila tudi toženka v obrazložitvi izpodbijane odločbe.

11. Po presoji sodišča je zato toženka odločila pravilno, ko je obravnavano prošnjo tožnici zavrnila in svojo odločitev oprla na 4. alinejo prvega odstavka 8. člena ZBPP. Glede razlogov, ki jih sodišče v obrazložitvi te sodbe ni posebej navedlo, se sklicuje na razloge izpodbijane odločbe (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). Sklepno pa sodišče še dodaja, da na drugačno odločitev v zadevi ne morejo vplivati niti navedbe tožnice, da ji je bila BPP v drugih postopkih dodeljena (zapuščinski in pravdni postopki), saj izjema po določbi 4. alineje prvega odstavka 8. člena ZBPP za te postopke ne velja, pač pa velja za izvršilne postopke, kar je predmet obravnave v tej zadevi. Toženka je tako v različnih postopkih odločanja o dodelitvi BPP tožnici odločala na različnih pravnih podlagah, kar je (lahko) imelo za posledico tudi različne odločitve.

12. Ker torej sodišče ni našlo razlogov za ugoditev tožbi, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.1

13. Tožnica je ob vložitvi tožbe in predloga za izdajo začasne odredbe podala tudi predlog za oprostitev plačila sodnih taks. O tem predlogu sodišče ni posebej odločalo, saj je tožnica plačila sodnih taks oproščena že na podlagi samega zakona, to je določbe šestega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), po kateri se v postopkih odločanja o dodelitvi BPP sodna taksa ne plača. 1 Primerjaj npr. s sodbami, ki jih je Upravno sodišče izdalo v zadevah I U 170/2016, I U 1483/2017, II U 183/2018, I U 152/2018, IV U 151/2018 in II U 203/2018.