Skladno s sodno prakso mora biti upravni akt obrazložen tako, da tako stranki postopka kot sodišču v okviru sodne presoje omogoči seznanitev z vsemi razlogi, ki so vplivali na (za tožnico neugodno) odločitev.
V konkretnem primeru razlogi za odločitev v izpodbijanem sklepu v celoti umanjkajo, saj iz obrazložitve sklepa ni mogoče razbrati razlogov, zakaj tožnica po določenem kriteriju ni dobila točk ali ni dobila vseh možnih točk (v odločbi je zgolj tabela s točkami), zato sodišče v tem primeru obrazložitve upravnega akta ne more dopolniti na način, da bi te razloge sámo navedlo v sodbi.
I.Tožbi se ugodi, sklep Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj št. 4300-83/2024-1630-197 z dne 15. 5. 2025 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.
II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
1.Z izpodbijanim sklepom je toženka zavrnila tožničino vlogo za sofinanciranje projekta "GJI na območju ...", s katero se je tožnica prijavila na javni razpis Zagotavljanje podpore inovativnim ekosistemom ekonomsko-poslovne infrastrukture v letu 2025 (Uradni list RS, št. 108/24).
2.Tožničina vloga je bila ocenjena s 85 točkami, v tabeli na 2. strani izpodbijane odločbe je navedeno število točk po posameznem merilu. Pri petih merilih je vloga prejela po 15 točk, pri enem merilu 10 točk in pri dveh merilih 0 točk. Minimalno število točk, potrebnih za sofinanciranje, je bilo 60 točk. Vendar je višina razpisanih sredstev zadoščala le za sofinanciranje projektov, ki so na podlagi ocenjevanja dosegli najmanj 85 točk. Ker je več projektov doseglo 85 točk,je komisija skladno z določili javnega razpisa oziroma razpisne dokumentacije pri razvrstitvi projektov upoštevala, da imajo prednost tisti projekti, ki so pridi pridobili več točk pri merilu 1, nato pri merilu 2, nato pri merilu 3 in nazadnje pri merilu 4. Kolikor je imelo več projektov še vedno enako število točk, se je upošteval vrstni red oddaje vlog. Tožničina vloga je v primerjavi s projektom, ki je bil ocenjen z najmanj 85 točkami in je bil zadnji izbran za sofinanciranje, prejela enako število točk po vseh štirih merilih, zato se je upošteval vrstni red oddaje vloge, pri čemer je bila tožničina vloga oddana 31. 1. 2025 ob 11:29 uri, vloga zadnjega za sofinanciranje izbranega projekta pa je bila oddana 31. 1. 2025 ob 8:44 uri.
3.Tožnica v tožbi uveljavlja procesno kršitev in meni, da je izpodbijani sklep neobrazložen. V njem ni pojasnjeno, zakaj je njena vloga prejela takšno število točk oziroma predvsem, zakaj pri merilih "Specializacije EPC" in "Prispevek k skladnemu regionalnemu razvoju" ni prejela nobene točke. V vlogi in njenih dopolnitvah je namreč izčrpno pojasnila ter posredovala dokumentacijo o tem, kakšna dejavnost se bo opravljala v ..., da bo prispevala k ciljem strategije pametne specializacije, vključujoč trajnostno naravnanost projekta, ter da se projekt nahaja na območju sekundarne degradiranosti. Toženka je v obrazložitvi sklepa navedla zgolj tabelo s točkami, svoje odločitve pa ni obrazložila. S tem je zagrešila bistveno kršitev določb upravnega postopka, v posledici česar izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti. Z navedeno opustitvijo je bil kršen tudi 25. člen Ustave RS.
4.Toženka v odgovoru na tožbo ne oporeka tožničinemu očitku neobrazloženosti. Izpodbijani sklep obrazložitve dodeljenih točk res ne vsebuje, zaradi česar bi sodišče tožbi načeloma moralo ugoditi, izpodbijani sklep odpraviti in zadevo vrniti upravnemu organu v nov postopek. Vendar pa toženka predlaga, naj sodišče očitano procesno kršitev v svojem postopku odpravi v skladu s pooblastili iz druge alineje drugega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in tožbo kot neutemeljeno zavrne. V nadaljevanju za merili 6 Specializacije EPC in 8 Prispevek k skladnemu regionalnemu razvoju pojasni, pod kakšnimi pogoji so se dodelile točke in zakaj tožnici glede na vsebino vloge točke niso bile podeljene. Ob tem pojasni, da tožnica ni bila v čem ničemer prikrajšana, saj gre ne gre za situacijo, ko ne bi vedela, zakaj ni prejela točk, gre zgolj za pomanjkljivost v formalnem, ne pa tudi v vsebinskem smislu.
Tožnica v pripravljalni vlogi nasprotuje predlogu toženke, naj sodišče samo odpravi ugotovljeno procesno kršitev. Pri tem dodaja, da je odgovor na tožbo v upravnem sporu namenjen zgolj izjasnitvi toženke o tožbenih navedbah in podrobnejšemu pojasnilu stališč, ki jih je že zavzela in obrazložila izpodbijanem upravnem aktu, ne pa saniranju pomanjkljivosti oziroma nezakonitosti.
K I. točki izreka
6.Tožba je utemeljena.
7.Med strankama postopka ni spora o tem, da izpodbijani sklep ni obrazložen skladno s standardom iz 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Pri dodeljevanju javnih sredstev se namreč smiselno uporabljajo pravila upravnega postopka, ZUP pa v 214. členu1 določa, kaj mora vsebovati obrazložitev odločbe. Skladno s sodno prakso mora biti upravni akt obrazložen tako, da tako stranki postopka kot sodišču v okviru sodne presoje omogoči seznanitev z vsemi razlogi, ki so vplivali na (za tožnico neugodno) odločitev.
8.Sporno pa ostaja vprašanje, ali lahko sodišče omenjeno kršitev odpravi v postopku upravnega spora, kot to predlaga toženka. Da pomanjkljive obrazložitve upravnega akta ni mogoče nadomestiti s pojasnili v odgovoru na tožbo,2 je jasno in v tem delu sodišče pritrjuje tožnici, vendar toženka tega niti ni predlagala, ampak je predlagala, naj sodišče odpravi navedeno kršitev tako, da v svoji sodbi navede razloge za zavrnitev tožničine vloge.
9.V tej zvezi sodišče uvodoma pojasnjuje, da se sodna kontrola v primerih dodeljevanja javnih sredstev osredotoča na vprašanje pravilnosti postopka in pravilne uporabe materialnega prava, sodišče pa se ne spušča v presojo pravilnosti oziroma primernosti ocene strokovne komisije, ki je ocenjevala prijavo. Po stališču sodne prakse3 je tako presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev glede materialnopravnih in procesnih vprašanj stroga, pri strokovnih vprašanjih pa zadržana v tem smislu, da se sodišče ne spušča v presojo, ali gre za bolj ali manj upravičeno oziroma primerno odločitev. Pri tovrstnih postopkih gre namreč za poseben postopek, v katerem je z vidika presoje pravilnosti in zakonitosti postopka bistveno, da so vsi, ki so se na javni razpis prijavili, enako obravnavani in da se onemogoči arbitrarnost pri odločanju. Vsem prijaviteljem se mora zagotoviti pravica, da pod enakimi pogoji sodelujejo na javnem razpisu in se potegujejo za dodelitev (dela) razpoložljivih sredstev. S tega vidika je bistveno, da se ima prijavitelj možnost seznaniti z razlogi, zakaj sredstev ni dobil, naloga sodišča v upravnem sporu pa je, da v okviru tožbenih navedb te razloge preizkusi. V konkretnem primeru razlogi za odločitev v izpodbijanem sklepu v celoti umanjkajo, saj iz obrazložitve sklepa ni mogoče razbrati razlogov, zakaj tožnica po določenem kriteriju ni dobila točk ali ni dobila vseh možnih točk (v odločbi je zgolj tabela s točkami), zato sodišče v tem primeru obrazložitve upravnega akta ne more dopolniti na način, da bi te razloge sámo navedlo v sodbi. Iz obrazložitve sklepa je namreč izostalo bistvo odločitve, tako da sodišče ne bi zgolj dopolnjevalo razlogov toženke, ampak bi moralo dejansko prevzeti funkcijo toženke, kar pa v konkretnem primeru upoštevaje naravo zadeve, v kateri gre vendarle tudi za strokovno oceno tožničine vloge, ne bi bilo primerno. Pri tem sodišče še sodi, da bo z odpravo izpodbijanega sklepa in vrnitvijo zadeve v ponovni postopek, kot je predlagano v tožbi, namen sodnega varstva upravnem sporu, ki je v nadzoru nad zakonitostjo delovanja uprave, v celoti dosežen.
10.Ker torej je torej podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi z 2. točko prvega odstavka in tretjim odstavkom 27. člena ZUS9, ki je sodišče samo ni moglo odpraviti, je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo in zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek. Slednja bo morala ob upoštevanju stališč iz te sodbe (peti odstavek 64.člena ZUS-1) ponovno izvesti oceno tožničinega projekta, obrazložiti razloge za dodelitev posameznega števila točk in na tej podlagi ponovno odločiti o tožničini vlogi.
11.Sodišče je na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 o zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi ter upravni akt odpraviti na podlagi 64. člena tega zakona, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.
K II. točki izreka
12.Povrnitev stroškov postopka v upravnem sporu je urejena v 25. členu ZUS-1. Če sodišče tožbi ugodi, se tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (tretji odstavek 25.člena ZUS-1). Ker je bila zadeva rešena brez glavne obravnave, tožnice pa v postopku ni zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, je tožnica upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 15,00 EUR (prvi odstavek 3.člena Pravilnika). Toženka mora navedeni znesek tožnici plačati v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje tečejo zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, OZ).
-------------------------------
1 Prvi odstavek 214. člena ZUP določa, da obrazložitev odločbe obsega: 1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; 2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; 3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; 4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; 5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in 6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku stranke.
2 Odgovor na tožbo je skladno s sodno prakso namenjen izjasnitvi toženke o tožbenih navedbah oziroma podrobnejšemu pojasnjevanju stališč, ki jih je že zavzela in obrazložila v izpodbijani odločbi, ne pa saniranju pomanjkljivosti oziroma nezakonitosti te odločbe; glej npr. sodbi Upravnega sodišča I U 1414/2018-8 z dne 14. 5. 2019 in I U 856/2022-18 z dne 28. 8. 2024.
3 Glej npr. sodbe Upravnega sodišča I U 518/2020-14 z dne 16. 2. 2022, I U 1162/2016 z dne 21. 3. 2017 in I U 508/2016 z dne 24. 5. 2018.