Jedro

Če je zadnji dan roka za vložitev pravnega sredstva v soboto (ki ni praznik RS ali dela prost dan v RS), je za prenos izteka roka na prvi naslednji delavnik pomembno, ali organ, pri katerem je treba opraviti dejanje (v konkretnem primeru vložiti pritožbo), v soboto dela ali ne.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim (v nadaljevanju: izpodbijanim) sklepom je vršilec dolžnosti generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljevanju: drugostopenjski organ) sklenil, da se zavrže tožnikova pritožba zoper odločbo vodje sektorja za tretma Zavoda za prestajanje kazni zapora (v nadaljevanju: ZPKZ) Dob pri Mirni, št. 720-921/2017/180 z dne 23. 5. 2019 (v nadaljevanju: prvostopenjska odločba), in da posebni stroški postopka niso nastali.

2. Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je bila s prvostopenjsko odločbo z dne 23. 5. 2019 zavrnjena vloga obsojenca A.A. (tožnika v tem upravnem sporu) za prekinitev prestajanja kazni zapora. Tožnikovo pritožbo zoper navedeno odločbo je drugostopenjski organ zavrgel. Na podlagi spisov namreč ugotavlja, da je bila tožniku prvostopenjska odločba vročena 24. 5. 2019. 15-dnevni pritožbeni rok je pričel teči 25. 5. 2019, njegov zadnji dan se je tako iztekel 8. 6. 2019. Tožnik je pritožbo vložil pri prvostopenjskem organu, to je ZPKZ Dob pri Mirni, v katerem se je nahajal, iz žiga o prejemu pošiljke pa je razvidno, da je bila pritožba prejeta 11. 6. 2019, torej prepozno. Zato formalni pogoji za vsebinsko odločanje o pritožbi na podlagi določb Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) ter Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju: ZIKS-1) niso izpolnjeni, saj je pritožbo, ker ni bila vložena pravočasno, treba kot prepozno zavreči. Pri tem se drugostopenjski organ sklicuje na prvi odstavek 246. člena ZUP, po katerem pritožbo, če ni dovoljena, če je prepozna ali če jo je vložila neupravičena oseba, pa je iz teh razlogov ni zavrgel že organ prve stopnje, zavrže organ druge stopnje.

3. Tožnik v vlogi, ki jo je sprva (sledeč v izpodbijanemu sklepu prejetemu napačnemu pravnemu pouku) opredelil kot pritožbo, po pozivu tega sodišča pa se je izrekel, naj se vloga obravnava kot tožba v upravnem sporu zoper izpodbijani sklep, navaja, da je drugostopenjski organ pritožbo nezakonito zavrgel zaradi očitnega nepoznavanja materialnih določb glede rokov. Če zadnji dan roka pade na dela prost dan, se namreč rok izteče na prvi sledeči delovni dan. V konkretni zadevi se je tako iztekel v ponedeljek, 10. 6. 2019, in tega dne, torej pravočasno, je bila tožnikova pritožba priporočeno oddana na pošto. Navedba, da jo je ZPKZ Dob prejel 11. 6. 2019, je nerelevantna, saj se upošteva, kdaj je pritožba oddana in ne, kdaj je prejeta. Glede na navedeno tožnik predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne organu, ki ga je izdal, v ponovno odločanje. Tožbi je priložil prvostopenjsko odločbo z dne 23. 5. 2019, pritožbo z dne 10. 6. 2019 s kopijo poštne ovojnice oziroma poštne nalepke o tega dne oddani priporočeni poštni pošiljki, dopis prvostopenjskega organa o odstopu pritožbe drugostopenjskemu organu, izpodbijani sklep ter dopis drugostopenjskega organa o odstopu (pri)tožbe zoper izpodbijani sklep Ministrstvu za pravosodje z dne 17. 6. 2019. 4. Toženka je sodišču predložila spise zadeve. V odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijanem sklepu ter pojasnjuje, da imajo obsojenci v ZPKZ možnost vložitve pritožb in ostalih pisanj vse dni v tednu, kar vpliva na začetek in tek rokov, upoštevaje 101. člen ZUP. V obravnavanem primeru se je rok za pritožbo iztekel v soboto, 8. 6. 2019, pritožba pa je bila vložena priporočeno po pošti 10. 6. 2019, torej prepozno.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Predmet presoje v tem upravnem sporu je izpodbijani sklep, s katerim je drugostopenjski organ sprejel odločitev o zavrženju tožnikove pritožbe zoper prvostopenjsko odločbo z dne 23. 5. 2019. S slednjo je bila zavrnjena tožnikova vloga za prekinitev prestajanja kazni zapora. Pri tem gre za odločbo, izdano na podlagi 82. člena ZIKS-1. Kot izhaja iz prvega odstavka 8. člena ZIKS-1, se odločbe, izdane na podlagi 82. člena ZIKS-1, izdajajo po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, torej ZUP.

7. Po prvem odstavku 235. člena ZUP je rok za pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo 15 dni. Pritožba se vloži pri organu, ki je izdal odločbo na prvi stopnji (prvi odstavek 239. člena ZUP). Vloži se lahko v pisni obliki, neposredno pri organu ali se mu pošlje po pošti, lahko pa se vloži tudi ustno pri organu na zapisnik (63. člen ZUP). Tožnik je bil skladno s tem v pravnem pouku prvostopenjske odločbe poučen, da je zoper odločbo dovoljena pritožba, ki se vloži pisno, tako da se izroči neposredno organu ali se mu pošlje po pošti, lahko pa se poda ustno na zapisnik, vse v ZPKZ Dob pri Mirni v roku 15 dni po vročitvi odločbe.

8. Vloga (torej tudi pritožba) je vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme, preden se izteče rok (prvi odstavek 68. člena ZUP). Če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto (drugi odstavek 68. člena ZUP). Za obravnavano zadevo je pomemben še 101. člen ZUP, ki v drugem odstavku določa, da če je zadnji dan roka nedelja ali praznik Republike Slovenije ali dela prost dan v Republiki Sloveniji ali kakšen drug dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, ne dela, se izteče rok s pretekom prvega naslednjega delovnika. Če je zadnji dan roka za vložitev pravnega sredstva v soboto (ki ni praznik Republike Slovenije ali dela prost dan v Republiki Sloveniji), je za prenos izteka roka na prvi naslednji delavnik pomembno, ali organ, pri katerem je treba opraviti dejanje (v konkretnem primeru vložiti pritožbo), v soboto dela ali ne. Namen drugega odstavka 101. člena ZUP je namreč izključno v tem, da se na dan, ko organ ne dela in zato stranke pri organu ne morejo opravljati procesnih aktivnosti, roki za opravo posameznih dejanj v postopku ne morejo izteči. Tako tudi ustaljena sodna praksa Vrhovnega sodišča (npr. sodbi IV Ips 15/2015 z dne 21. 4. 2015 in IV Ips 74/2010 z dne 23. 3. 2010, prim. tudi sodbo in sklep X Ips 34/2013 z dne 4. 4. 2013 in sklep X Ips 51/2013 z dne 18. 4. 2013).

9. V obravnavanem primeru med strankama ni sporno, da je bila prvostopenjska odločba z dne 23. 5. 2019 tožniku vročena 24. 5. 2019. Zadnji dan 15-dnevnega pritožbenega roka je tako padel na soboto, 8. 6. 2019. To torej ni bila nedelja, prav tako tega dne po Zakonu o praznikih in dela prostih dnevih (ZPDPD) v Republiki Sloveniji ni bil praznik ali dela prost dan. V takem primeru je, kot že povedano, glede na drugi odstavek 101. člena ZUP za prenos izteka roka na prvi naslednji delavnik pomembno, ali prvostopenjski organ, pri katerem je treba opraviti dejanje, v soboto dela in lahko tako stranka pri njem opravi procesno dejanje (vloži pritožbo). Da je v obravnavanem primeru tako in da bi tožnik pritožbo pri prvostopenjskem organu lahko podal v soboto, 8. 6. 2019, je toženka smiselno navedla v dopisu z dne 17. 6. 2019 in v odgovoru na tožbo, tožnik pa tudi po tem, ko mu je bil odgovor na tožbo vročen, tega ne prereka in konkretizirano ne zatrjuje nasprotnega. Glede na navedeno in opisano zakonsko ureditev po ZUP, ki je relevantna za obravnavano zadevo, se je torej rok za vložitev pritožbe zoper odločbo z dne 23. 5. 2019 tožniku iztekel v soboto, 8. 6. 2019. Tožnikova pritožba pa je bila, kot je razvidno iz spisov zadeve in kot navaja tudi sam tožnik, prvostopenjskemu organu poslana priporočeno po pošti v ponedeljek, 10. 6. 2019, torej po izteku roka. Navedeno utemeljuje izpodbijani sklep o zavrženju pritožbe kot prepozne na podlagi prvega odstavka 246. člena ZUP.

10. Sodišče pripominja, da je pri navedbi letnice v datumu izpodbijanega sklepa prišlo do očitne pomote (navedena je letnica 2018 namesto 2019), kar pa ne daje podlage za odpravo sklepa, saj gre za pomoto, ki jo lahko organ, ki je sklep izdal, kadar koli popravi v skladu z 223. členom ZUP.

11. Po navedenem je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (3. alineja drugega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-1).

12. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker gre za presojo procesne odločitve, ki ima podlago v spisih zadeve, pri čemer tista procesna dejstva, ki so glede na opisana pravna stališča pomembna za odločitev, med strankama niti niso sporna (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).