Jedro

Predlagatelj je izbris hipoteke predlagal na podlagi izbrisnih pobotnic in sklepa izvršilnega sodišča o ustavitvi postopka. V konkretnem primeru gre za specifično situacijo, ko je bila izvršba ustavljena na podlagi drugega odstavka 194. člena ZIZ. V takem primeru upnik obdrži zastavno pravico na nepremičnini za zavarovanje svoje terjatve in sodišče ne razveljavi zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi (četrti odstavek 194. člena ZIZ). Zemljiškoknjižno sodišče je v takih specifičnih situacijah že dopustilo možnost, da imetnik hipoteke doseže izbris, če poleg izbrisnega dovolila predloži ustrezen sklep izvršilnega sodišča, in se sklicevalo na namensko razlago pravil, ki se nanašajo na izbris zaznambe izvršbe.

Ko gre za izvedene stvarne pravice na nepremičninah, se oblikovalno upravičenje odreka pravici uresniči z izstavitvijo zemljiškoknjižnega dovolila in je v tem primeru poslovna podlaga zemljiškoknjižnega dovolila ravno odstopno upravičenje.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep in sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice se razveljavita ter zadeva vrne zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje o vpisu.

Obrazložitev

1.Prvostopenjsko sodišče (v nadaljevanju tudi sodišče) je ugovor predlagateljice zavrnilo in potrdilo sklep Dn 57804/2024 z dne 19.4.2024, s katerim je bilo odločeno, da se izbris izvedene pravice ID 00003403 pri uvodoma navedeni glavni nepremičnini, ne dovoli.

2.Zoper sklep se je pritožil predlagatelj. Navaja, da je izvršilnemu sodišču predlagal, da pošlje ustrezno obvestilo zemljiškoknjižnemu sodišču za izbris prisilne hipoteke. Izvršilno sodišče temu predlogu ni sledilo in ga je napotilo, naj pridobi izbrisne pobotnice (pravnih naslednikov) obeh hipotekarnih upnikov. Predlagatelj jih je pridobil, a mu je zemljiškoknjižno sodišče ponovno zavrnilo vpis in ga napotilo na izvršilno sodišče, ki njegovemu predlogu ponovno ni sledilo, na kar je vložil predmetni predlog, ki je bil ponovno zavrnjen z napotilom, naj se obrne na izvršilno sodišče, njegov ugovor z izpodbijanim sklepom, ki je predmet pritožbenega preizkusa, pa zavrnjen. V nadaljevanju povzema razloge izpodbijane odločitve. Glede na različna mnenja izvršilnega sodišča in zemljiške knjige, je situacija postala nevzdržna, še zlasti ker gre za 10 let staro hipoteko, ki bi se morala izbrisati kot stara hipoteka. Predlagatelj pritožbo zato vlaga zaradi zmotne uporabe materialnega prava v delu, ko enotna sodna praksa, ki jo je citiral že v ugovoru, določa drugače kot napadeni sklep. Tako je v ugovoru citiral judikat VSC sklep I Ip 301/2022 omogoča izbris prisilne hipoteke ob predložitvi izbrisne pobotnice, o čemer se sodišče ni opredelilo. V tem delu gre tudi za bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Navedeni judikat je del enotne sodne prakse, ki jo je podkrepil z navedbami drugih judikatov (VSC sklep I Ip 167/2022 in VSC sklep I Ip 208/2022). Nobeden od teh judikatov ne navaja, da mora biti sklenjen še zavezovalni pravni posel oziroma se za takšnega šteje sklep o ustavitvi izvršbe. Prisilna hipoteka namreč ne nastane na podlagi zavezovalnega pravnega posla, ampak gre za posledico enostranskega ravnanja upnika. Vsi judikati ugotavljajo, da situacije, v kateri se je znašel predlagatelj, pravo izrecno ne ureja, a je to pravno praznino mogoče napolniti s smiselno uporabo relevantnih določb. Predlagatelj se glede na različne pravne interpretacije izvršilnega in zemljiškoknjižnega sodišča sklicuje na ustavno pravico do pravnega varstva in pritožbenemu sodišču predlaga, da njegovi pritožbi ugodi in sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice in izpodbijani sklep razveljavi ter odloči, da se na podlagi izbrisnih pobotnic izbriše vknjižena hipoteka.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Predmetna zadeva se nanaša na izbris prisilne hipoteke, vpisane v korist upnikov A. A. in B. B. pri dveh osnovnih pravnih položajih uvodoma navedene nepremičnine (ID 1111343 in ID 2222117) na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah, In 64/2009 z dne 28.5.2009. Predlagatelj je izbris hipoteke predlagal na podlagi izbrisnih pobotnic: 1.) C. C., glede katerega je predlagatelj predložil sklep o dedovanju Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah D 279/2017 z dne 2.3.2018, s katerim je izkazoval, da je dedič po pok. A. A., in 2.) D. D., glede katerega je predlagatelj s predložitvijo dopisa Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah z dne 22.9.2022 izkazoval, da je edini dedič po pok. B. B. Obenem je predložil še sklep Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah, In 64/2012 z dne 17.12.2019, s katerim je bila izvršba ustavljena. Sodišče izbrisa ne glede na predložene izbrisne pobotnice ni dovolilo, ker je bila hipoteka vpisana istočasno z zaznambo izvršbe, s sklepom o ustavitvi izvršbe pa niso bila razveljavljena izvršilna dejanja. Dodatno je navedlo, da sta izbrisni pobotnici razpolagalni posel, ki mu manjka zavezovalni posel.

5.Prvostopenjsko sodišče je sicer pravilno ugotovilo, da je vknjižba hipoteke neločljivo povezana z zaznambo izvršbe kot izvršilnim dejanjem in da v sklepu o ustavitvi izvršbe izvršilna dejanja niso bila razveljavljena. Resda bi bila z izbrisom hipoteke "izbrisana" tudi zaznamba izvršbe, za kar ni podlage v sklepu izvršilnega sodišča, vendar pa je sodišče preuranjeno zaključilo, da ni pravne podlage za predlagani vpis. V konkretnem primeru gre za specifično situacijo, ko je bila izvršba ustavljena na podlagi drugega odstavka 194. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). V takem primeru upnik obdrži zastavno pravico na nepremičnini za zavarovanje svoje terjatve in sodišče ne razveljavi zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi (četrti odstavek 194. člena ZIZ). ZIZ torej v takem primeru izbrisa prisilne hipoteke ne omogoča in se je pritožnik utemeljeno skliceval na sodno prakso v tej zvezi. Zemljiškoknjižno sodišče je v takih specifičnih situacijah že dopustilo možnost, da imetnik hipoteke doseže izbris, če poleg izbrisnega dovolila predloži ustrezen sklep izvršilnega sodišča (zadevi CDn 214/2023 in CDn 78/2024), in se sklicevalo na namensko razlago pravil, ki se nanašajo na izbris zaznambe izvršbe.

6.Pravno zmotno je tudi stališče sodišča o manjku zavezovalnega posla. Ko gre za izvedene stvarne pravice na nepremičninah, se oblikovalno upravičenje odreka pravici uresniči z izstavitvijo zemljiškoknjižnega dovolila in je v tem primeru poslovna podlaga zemljiškoknjižnega dovolila ravno odstopno upravičenje (21. točka sklepa VSRS II Ips 37/2024).

7.Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep in sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice razveljavilo ter zadevo vrnilo zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje o vpisu (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1). V ponovljenem postopku naj upošteva gornja stališča in napotke ter o zadevi ponovno odloči.