Jedro

Če revizija ni dovoljena proti sodbi sodišča druge stopnje, s katero je bilo odločeno o samem tožbenem zahtevku, ne more biti dovoljena proti sklepu sodišča druge stopnje, izdanem v obnovitvenem postopku v isti pravdni zadevi.

Obe pravdni stranki sta časovno omejeni, do kdaj si v premoženjskopravnih sporih, v katerih predmet spora ni denarni zahtevek, lahko zagotovita pravico do revizije: tožnik z ustrezno oznako vrednosti spora v sami tožbi, toženec pa z ugovorom v odgovoru na tožbo ali na pripravljalnem naroku v okoliščinah iz tretjega odstavka 40. člena ZPP/77.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

V tej pravdni zadevi je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek proti toženki za izpraznitev samske sobe v pritličju samskega doma v Ljubljani. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožeče stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugodilo tožbenemu zahtevku. Toženkino revizijo proti sodbi sodišča druge stopnje je revizijsko sodišče zaradi nedovoljenosti zavrglo, ker v postopku ni bila ocenjena vrednost spornega predmeta.

Toženka je nato vložila predlog za obnovo postopka, ki ga je sodišče prve stopnje zavrnilo. Njeno pritožbo proti sklepu sodišča prve stopnje je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Toženka v pravočasni reviziji proti sklepu sodišča druge stopnje uveljavlja revizijske razloge bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga tako spremembo izpodbijanega sklepa, da se predlogu za obnovo postopka ugodi, podrejeno pa razveljavitev sklepa sodišča druge stopnje in vrnitev zadeve temu sodišču v nov postopek.

Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju: ZPP/77).

Revizija ni dovoljena.

Glede na prehodno določbo prvega odstavka 498. člena novega Zakona o pravdnem postopku (Ul. RS št. 26/99) je revizijsko sodišče v tej zadevi uporabilo določbe ZPP/77. Že v odločbi z dne 12.7.1995 pod opr. št. II Ips 111/95 je revizijsko sodišče pojasnilo, zakaj v tej pravdni zadevi revizija ni dovoljena. Če ni dovoljena proti sodbi sodišča druge stopnje, s katero je bilo odločeno o samem tožbenem zahtevku, ne more biti dovoljena proti sklepu sodišča druge stopnje, izdanem v obnovitvenem postopku v isti pravdni zadevi. Na drugačno rešitev vprašanja dovoljenosti revizije ne more vplivati dejstvo, da je toženka (šele prvič) v pritožbenem postopku proti sklepu sodišča prve stopnje o zavrnitvi njenega predloga za obnovo označila vrednost spora z zneskom 100.000,00 SIT in tako oznako povzela v sedanji reviziji. Obe pravdni stranki sta časovno omejeni, do kdaj si v premoženjskopravnih sporih, v katerih predmet spora ni denarni zahtevek, lahko zagotovita pravico do revizije: tožnik z ustrezno oznako vrednosti spora v sami tožbi, toženec pa z ugovorom v odgovoru na tožbo ali na pripravljalnem naroku v okoliščinah iz tretjega odstavka 40. člena ZPP/77. Toženkina oznaka o oceni vrednosti spora v pritožbi v obnovitvenem postopku je torej prepozna.

Zato je revizijsko sodišče na podlagi 392. člena ZPP/77 nedovoljeno toženkino revizijo zavrglo. V izreku te revizijske odločbe je zajeta tudi odločitev o toženkinih priglašenih revizijskih stroških.