Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zoper sklep Območne geodetske uprave o vpisu stavb v kataster je dovoljena pritožba na Ministrstvo za okolje in prostor RS, kot na organ druge stopnje.
Tožba se zavrže. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže. Zoper izpodbijani sklep je dovoljena pritožba, ki jo tožnika lahko vložita v roku 15 dni od dneva vročitve te sodne odločbe.
Tožnika sta dne 14. 1. 2008 vložila tožbo, s katero izpodbijata sklep Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave A., št. ...-2 z dne 12. 12. 2007, s katerim je bilo odločeno, da se stavba s št. 1759-991 z naslovom A., ... 39, ki je povezana s parc. 888/2 in 888/7 v katastrski občini 1759 B., vpiše v kataster stavb (1. točka izreka); da se stavbi in delom stavbe določijo številke, površine in dejanska raba, delom stavbe pa tudi številka stanovanja ali poslovnega prostora, kot je razvidno iz spodnje tabele (2. točka izreka) ter da stroškov postopka ni (3. točka izreka). V tožbi navajata, da nikoli nista podala zahteve za vpis predmetne stavbe v kataster stavb, ker naj to ne bi bilo potrebno, saj lastništvo stavbe in posledično njena uporaba izhaja iz zemljiško-knjižnega izpiska, ki ga prilagata k tožbi. Dne 22. 8. 2007 sta na zahtevo oseb, ki so opravljale izmere nepremičnine, podpisala zapisnik o izmeri, vendar so jim bili posredovani napačni podatki o namenu izmere (izmero naj bi zahtevala A.A. zaradi naknadne pridobitve gradbenega dovoljenja za nepremičnino, ki je že zgrajena poleg nepremičnine, ki je v lasti tožnikov), zaradi česar njunega podpisa ni mogoče šteti za vložitev zahteve za vpis stavbe v kataster stavb. Uveljavljata tudi nepravilno ugotovitev dejanskega stanja, saj je v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa del nepremičnine, ki je v lasti tožnikov, pripisan k drugemu delu stavbe, s čimer je grobo poseženo v njuno lastninsko pravico. Iz elaborata, ki je podlaga izpodbijanega sklepa, napačno izhaja, da je prva etaža sestavljena iz dveh delov stavbe, del stavbe, ki ima v prvi etaži številko 2, pa je v lasti in uporabi tožnikov. V primeru, da bi se v kataster stavb vpisalo nepravilno ugotovljeno dejansko stanje, bi bila tožnikoma povzročena nepopravljiva škoda, zaradi česar sodišču predlagata, da odloži izvršitev izpodbijanega sklepa do izdaje pravnomočne odločbe.
K 1. točki izreka: Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov: V obravnavanem primeru sodišče ugotavlja, da tožnika s tožbo izpodbijata upravni akt, ki ga je izdal prvostopni organ Območna geodetska uprava A.. Pristojnosti območne geodetske uprave so določene v 21. členu Zakona o geodetski dejavnosti (Uradni list RS, št. 8/00 s spremembami, v nadaljevanju ZgeoD), ki v 2. alinei 1. odstavka določa, da območna geodetska uprava vodi upravne postopke in odloča v upravnih zadevah na prvi stopnji, v katerih ne odloča glavni urad. Geodetska uprava RS (območna geodetska uprava je njena teritorialna enota) je organ v sestavi Ministrstva za okolje in prostor (21. člen Zakona o državni upravi, Uradni list RS, št. 52/02 s spremembami - ZDU-1), ki je kot organ druge stopnje pristojno za odločanje o pritožbah zoper upravne akte, ki jih izdaja organ v sestavi (25. člen ZDU-1). Zoper sklep, ki ga tožnika izpodbijata s tožbo, je dovoljena pritožba na podlagi 1. odstavka 13. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - UPB2 - ZUP), po katerem ima stranka zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, pravico pritožbe, samo z zakonom pa je mogoče predpisati, da v posameznih upravnih zadevah pritožba ni dovoljena. V primeru vpisa stavbe v kataster stavb po 84. členu Zakona o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/06 - ZEN) gre za upravno zadevo (2. člen ZUP), v kateri se uporabljajo določbe ZUP, ki se nanašajo na pritožbo, saj ZEN določb o pritožbi ne vsebuje. Območna geodetska uprava je izpodbijani sklep izdala na podlagi 1. odstavka 144. člena ZUP, v skrajšanem ugotovitvenem postopku, v katerem je odločila v upravni zadevi vpisa stavbe v kataster stavb, torej gre za upravni akt, zoper katerega je dovoljena pritožba na podlagi 1. odstavka 229. člena ZUP.
Po določbi 1. odstavka 2. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1) v upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika, dokončni upravni akt pa je tisti akt, zoper katerega ni mogoče vložiti rednih pravnih sredstev v postopku odločanja (3. odstavek 2. člena ZUS-1). Po povedanem je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 4. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1, ker akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
K 2. točki izreka: Ker je v obravnavanem primeru sodišče tožbo zavrglo, ker je ugotovilo, da izpodbijani upravni akt ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, je posledično, ker je dopustna tožba v upravnem sporu procesna predpostavka za meritorno odločanje o zahtevi za začasno odredbo, zavrglo tudi zahtevo tožnikov za odložitev izvršitve izpodbijanega sklepa do izdaje pravnomočne odločbe.
K 3. točki izreka: Območna geodetska uprava A. je v pravnem pouku izpodbijanega sklepa navedla, da zoper ta sklep ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor z vložitvijo tožbe na Upravno sodišče Republike Slovenije. Po določbi 6. odstavka 215. člena ZUP, kadar je zoper odločbo dovoljena pritožba, stranka pa je bila napačno poučena, da pritožba ni dovoljena ali da je mogoč zoper odločbo upravni spor, teče rok za pritožbo od dneva vročitve sodnega sklepa, s katerim je bila tožba zavržena kot nedovoljena, če ni stranka že prej vložila pritožbo na pristojni organ.