Jedro

Toženka ni izpolnila obveznosti iz štipendijske pogodbe, zato sta pravdni stranki v ta namen sklenili sodno poravnavo, s katero se je toženka zavezala tožeči stranki vrniti dolgovani znesek v 12 mesečnih obrokih. Toženka po sklenjeni poravnavi, ki jo je podpisala in je ni izpodbijala, ni poravnala ničesar. Zato je tožbeni zahtevek tožeče stranke na vrnitev izplačane štipendije utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana zamudna sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo naložilo toženki, da je dolžna tožeči stranki plačati 2.270,18 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 11. 2012 dalje do plačila, v 15 dneh v izogib izvršbi in v istem roku ji povrniti stroške postopka v znesku 49,50 EUR.

Zoper sodbo se pritožuje toženka. V pritožbi navaja, da naj se ji omogoči obročno poplačilo terjatve, saj je pri koncu izdelave diplomske naloge in bo navedeno naredila v roku 2 mesecev. Tožeči stranki ni sposobna plačevati več kot 50 EUR na mesec.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) in na pravilno uporabo materialnega prava. V skladu z drugim odstavkom 338. člena ZPP se zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pri pritožbenem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

V predmetni zadevi gre za denarni zahtevek tožeče stranke, ki ima pravno podlago v sklenjeni izvensodni poravnavi z dne 20. 2. 2011 in aneksom k tej poravnavi, sklenjenem dne 19. 6. 2009. S sklenjeno poravnavo z dne 20. 2. 2008 sta se stranki dogovorili, da obstaja dolg toženke v višini 2.270,18 EUR, kar bo ta poravnala do 25. 12. 2009 v 12 mesečnih obrokih. Z aneksom z dne 19. 6. 2009 sta stranki spremenili 3. člen prej navedene poravnave tako, da je preostanek dolga v višini 2.270,18 EUR toženka dolžna poravnati v 12 mesečnih obrokih s tem, da prvi obrok v znesku 189,20 EUR zapade 25. 10. 2009, ostali obroki v višini 189,18 EUR pa vsakega 25. v naslednjem mesecu, s tem da je datum zapadlosti zadnjega obroka 25. 9. 2010. Toženka kljub posebnemu pozivu tožeče stranke po sklenjeni poravnavi ni plačala ničesar.

Sodišče prve stopnje je pravilno izdalo zamudno sodbo, saj so v zvezi z izdajo zamudne sodbe bili izpolnjeni vsi pogoji po 318. členu ZPP, toženka pa tudi v zakonitem 30 dnevnem roku po prejemu tožbe, na tožbo ni odgovorila.

Sodišče ne more upoštevati pritožbenih navedb toženke, da se ji naj omogoči obročno poplačilo terjatve. O morebitnem obročnem poplačilu terjatve se lahko toženka dogovori s tožečo stranko in to ni bilo predmet spornega razmerja v izpodbijani sodbi. Pritožbeno sodišče prav tako ne more upoštevati, pri presoji pravilnosti in zakonitosti izdane zamudne sodbe, pritožbenih navedb glede socialne stiske toženke in njenih ekonomskih razmer. Navedeno se bo lahko upoštevalo v okviru izvršilnega postopka.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.