Jedro

Obrazložitev izpodbijane odločbe je skopa in brez zahtevane dejanske in pravne obrazložitve, saj le citira določila Javnega razpisa. Po mnenju sodišča, sklicevanje na razpisne pogoje, ne zadostuje za odločitev o vlogi, temveč morajo biti jasno navedeni argumenti in raziskano dejansko stanje, v konkretnem primeru o temelju in višini terjatev, ne pa zgolj pavšalno navajanje. Izpodbijana odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih, zato je ni mogoče preizkusiti.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba o sofinanciranju programov športa Mestne občine Maribor, Mestne uprave, št. 4102-144/2020-2 z dne 8. 7. 2020 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo o sofinanciranju programov športa je Mestna uprava, Urad za šport (prvostopenjski organ) vlogo tožnika na javni razpis za sofinanciranje programov in ureditev oz. sofinanciranje uporabe prostora programa letnega programa športa v Mestni občini Maribor za leto 2020 zavrnila, za vse prijavljene programe športa kot izhaja iz točke I. izpodbijane odločbe. Morebitni ugovor zoper navedeno odločbo ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi vlagatelji (II. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je Mestna občina Maribor (v nadaljevanju MOM) objavila javni razpis za sofinanciranje programov in dodelitev oz. sofinanciranje uporabe prostora programom letnega programa športa v MOM za leto 2020 (v nadaljevanju Javni razpis). Postopek Javnega razpisa je skladno z 218. členom Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (v nadaljevanju Pravilnik) vodila komisija. Komisija je opravila strokovni pregled popolnih vlog in jih ocenila na podlagi ugotavljanja osnovnih in posebnih pogojev za kandidiranje na Javnem razpisu ter izpolnjevanja meril oz. kriterijev, objavljenih v Javnem razpisu in razpisni dokumentaciji ter v skladu z Odlokom o izbiri in sofinanciranju dejavnosti izvajalcev letnega programa športa v MOM (v nadaljevanju Odlok), ki določa po katerih pogojih in merilih se za posamezne razpisane vsebine ter strokovne in razvojne naloge izberejo in sofinancirajo dejavnosti izvajalcev letnega programa športa v MOM. Višina sofinanciranja posameznega programa športa se izračuna na podlagi točkovnega sistema, ki ga določa Odlok. Na podlagi ocen je komisija pripravila predlog prejemnikov sredstev in ugotovila, da se vloga tožnika v celoti zavrne. Iz obrazložitve izhaja, da tožnik nima poravnanih vseh zapadlih obveznosti do MOM in njenih povezanih oseb, zato ne izpolnjuje osnovnih pogojev za kandidiranje na Javnem razpisu kot so navedeni v 4. točki pete alinee tretjega odstavka Javnega razpisa.

3. Zoper prvostopenjsko odločitev je tožnik vložil ugovor, ki ga je župan MOM zavrnil kot neutemeljenega. Iz obrazložitve izhaja, da je že komisija v postopku do izdaje izpodbijane odločbe ugotovila, da vlagatelj nima poravnanih vseh zapadlih obveznosti do MOM, s čimer ne izpolnjuje pogojev Javnega razpisa. Tožnik je na MOM dostavil vso zahtevano dokumentacijo glede stanja medsebojnih obveznosti in terjatev, ki so v postopku usklajevanja. Drugostopenjski organ ugotavlja, da je tožnik v svojem ugovoru le opisal, da poteka med tožnikom in toženo stranko in drugimi osebami postopek usklajevanja, ki pa bo v prihodnosti rezultiral točno finančno stanje, katero bo lahko podalo samo en odgovor, in sicer katera stran dolguje drugi, ter koliko. Torej bo od višine morebitne terjatve tožnika do MOM odvisno, če se bo pobotala, katera stran bo v preostanku nepobotanega zneska imela aktivno terjatev do druge. Zato je drugostopenjski organ zaključil, da ne gre slediti pavšalnim navedbam pritožnika, ko ta govori o odprtih obveznostih in terjatvah, saj kot take ne morejo definirati bodoče, še negotove terjatve in v ugovoru tudi ni podal nobenega dokaza po 164. členu Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

4. Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu in meni, da je zavrnitev prijave na Javni razpis za leto 2020 neupravičena. Trdi, da se neporavnane zapadle obveznosti do MOM in njenih povezanih oseb ne nanašajo na letni program športa, ki je bil predmet Javnega razpisa. Kot je razvidno, je obveznost nastala iz naslova poračuna davka na dodano vrednost pri izvedbi investicije v srednji prireditveni stadion ... in se kot taka ne bi smela upoštevati pri ugotavljanju izpolnjevanja osnovnih pogojev Javnega razpisa, in sicer tudi iz razlogov, ker je tožeča stranka kljub odprtim obveznostim do tožene stranke v preteklih letih že prejela sredstva iz Javnega razpisa z istimi osnovnimi pogoji. Tožena stranka v izvedbi Javnega razpisa ne preverja obveznosti prijavitelja do vseh svojih povezanih družb, ampak le do nje same in do zavoda A. kot izvajalca letnega programa športa. Nadalje navaja, da obe stranki se ob poravnavi zapadlih obveznosti tožnika dogovarjata že od samega izreka sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. III P 548/2013 z dne 2. 10. 2014. Navedena pravnomočna sodba, ki določa obveznosti tožeče stranke je rezultat dogovora o koriščenju odbitnega deleža vstopnega davka na dodano vrednost pri izvajanju investicij v ... V 3. in 4. členu dogovora sta se tožnik in MOM dogovorila, da bo slednji prejeta sredstva namenil izključno za obnovo in posodobitev športnih objektov v ... V obdobju od nastanka obveznosti je tožnik skupaj s svojimi društvi, članicami v infrastrukturo športnega kompleksa ... vložil več kot 1,6 mio EUR sredstev, ki so predmet dogovarjanj v postopkih. Dodatno se je v obdobju od izreka sodbe v letu 2014 do začetka 2015 obveznost tožnika že zmanjšala za 20.000,00 EUR, ko je MOM neposredno poračunala sredstva namenjena tožniku za soupravljanje športnega kompleksa ... Tožnik identičen postopek ponovno izvaja od 1. 1. 2019 dalje, saj sredstva namenjena tožniku nakazuje zavod A. Iz tega naslova tožnik izkazuje do zavoda A. terjatev v višini skoraj 223.000,00 EUR. Zbirni pogled finančnih in pravnih razmerij, nastalih med tožnikom in zavodom A. kot povezano osebo MOM pred objavo Javnega razpisa je tožnik predložil in meni, da je zapadlo obveznost že poravnal z navedenimi vlaganji v športno infrastrukturo in z lastnimi terjatvami do povezane osebe tožene stranke. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in naloži toženi stranki, da ponovno odloča ter ovrednoti prijavo na Javni razpis, obenem pa naloži plačilo sodne takse.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo nasprotuje tožbenim navedbam tožeče stranke. V izogib ponavljanju navaja, da iz odločb na obeh stopnjah nedvomno izhaja, da tožeča stranka ni izpolnila vseh osnovnih pogojev za kandidiranje na Javnem razpisu, zaradi česar je bila vloga utemeljeno zavrnjena. Tožeča stranka v tožbi napiše, da naj bi svoje obveznosti poravnala, vendar pa za to ne poda nobenega konkretnega verodostojnega dokaza. V svojem navajanju piše o pavšalnem znesku več kot 1,6 mio EUR sredstev, ki so predmet dogovarjanj v drugih postopkih s toženo stranko, vendar pa so to enostranske navedbe, s katerimi se tožena stranka ne more strinjati. V teh t.i. drugih postopkih, ki so sploh niso predmet tega postopka, tožeča stranka nikoli ni uspela dokazati izključnost svojih vlaganj, njihovo podlago, utemeljenost ali višino, zato so za toženo stranko sporna. Predlaga, da sodišče izvede dokaze, in sicer je predlagala zaslišanje podsekretarke na Uradu za šport, predsednika komisije za izvedbo javnega razpisa ter predlaga, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne in priglaša stroške postopka.

6. Tožba je utemeljena.

7. V obravnavani zadevi sodišče presoja pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe o sofinanciranju programov športa, s katero je tožena stranka zavrnila vlogo tožnika na javni razpis za sofinanciranje programov in dodelitev oz. sofinanciranje uporabe prostora programom letnega programa športa v MOM za leto 2020 (Javni razpis).

8. Javni razpis (financiranje in zagotovitev sredstev je v javnem interesu) je po ustaljeni upravno sodni praksi specifičen tip postopka, kjer je ključnega pomena upoštevanje načela enakih možnosti zainteresiranih udeležencev, ki konkurirajo za javna sredstva. Odločanje na podlagi javnega razpisa namreč nima značaja upravne zadeve po 2. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju po določbah ZUP), temveč gre za odločanje o „drugi javnopravni stvari“. To predvsem pomeni, da se pri odločanju o taki stvari določbe ZUP uporabljajo smiselno in kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom. V upravnem sporu se na podlagi določil Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) presoja zakonitost in pravilnost upravnih aktov.

9. Glede na ustaljeno sodno prakso ima tožena stranka v zadevah javnih razpisov določena polja proste presoje v okviru primernosti strokovne presoje kriterijev1. Pri tem pa je predmet sodne presoje ali je odločitev o izbiri ustrezno obrazložena in utemeljena in ali so pri tem upoštevana vsa ključna dejstva in dokazi, ter ali je bila vloga obravnavana v skladu z razpisanimi merili in po predpisanem postopku.2

10. Javni razpis v peti alineji tretjega odstavka 4. točke (osnovni pogoji za kandidiranje na javnem razpisu) določa, da pravico do pridobitve statusa izvajalca ter dodelitve sredstev in uporabe prostora v javnih športnih objektih in ostalih športnih objektih imajo izvajalci, ki med drugim izpolnjujejo splošne pogoje oz. nimajo neporavnanih zapadlih obveznostih do MOM in njenih povezanih oseb. Tožena stranka se v izpodbijani odločbi sklicuje na citirano določilo Javnega razpisa, vendar ne navede katere so tiste neporavnane obveznosti tožnika do MOM, njihov temelj in višino. Tudi po pritožbi tožnika v upravnem postopku, ko je predložil dokumentacijo o medsebojnih obveznostih tožnika in MOM oz. njegovih povezanih oseb, je drugostopenjski organ v obrazložitvi zapisal, da ni mogoče brez predhodnega usklajevanja ugotoviti natančnega stanja medsebojnih obveznosti in terjatev. Od višine morebitne terjatve tožnika do MOM bo odvisno, če se bo obveznost pobotala, katera stran bo v preostanku nepobotanega zneska imela aktivno terjatev do druge. Tožena stranka ni ugotavljala medsebojnih terjatev in obveznosti med tožnikom in MOM. V tožbi tožnik zatrjuje, da je neporavnane obveznosti že poravnal. 11. Obrazložitev izpodbijane odločbe je skopa in brez zahtevane dejanske in pravne obrazložitve, saj le citira določila Javnega razpisa. Po mnenju sodišča, sklicevanje na razpisne pogoje, ne zadostuje za odločitev o vlogi, temveč morajo biti jasno navedeni argumenti in raziskano dejansko stanje, v konkretnem primeru o temelju in višini terjatev, ne pa zgolj pavšalno navajanje. Izpodbijana odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih, zato je ni mogoče preizkusiti. Sodišče torej ne more preizkusiti ali je utemeljeno, zakaj tožnik kot prijavitelj ni bil izbran na Javnem razpisu, saj zatrjevane obveznosti do MOM niso konkretizirane. Na drugačno odločitev sodišča pa navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo s katerimi želi dopolnjevati obrazložitev svoje odločbe, ne morejo vplivati, saj na ta način storjeno kršitev pravil postopka ni mogoče sanirati.

12. Sodišče ugotavlja, da je bila v obravnavanem primeru storjena bistvena kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1, saj se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, zato je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek (3. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1). Pri tem je tožena stranka vezana na pravno mnenje sodišča glede na njegova stališča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

13. V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka slediti navodilom sodišča ter po proučitvi vseh okoliščin primera ponovno odločiti o zadevi in svojo odločitev natančno obrazložiti z razlogi o odločilnih dejstvih, tako glede temelja kot višine zatrjevane obveznosti tožnika do MOM in njenih povezanih oseb. V postopku sofinanciranja iz javnih sredstev je treba zagotoviti temeljne procesne garancije poštenega postopka, med katere spada tudi zahteva po obrazloženosti upravnega akta. Brez obrazložitve, ki omogoča preizkus pravilnosti in zakonitosti sprejete odločitve, namreč ni mogoče učinkovito varstvo ustavnih pravic iz 23. in 25. člena Ustave RS. Obrazložitev mora zato tudi v primeru, kakršen je obravnavani, obsegati vse pravno odločilne razloge, ki so organ vodili k odločitvi. Izdana odločba bo morala biti obrazložena v skladu z zakonom tako, da bo njeno materialno zakonitost mogoče preizkusiti3. Postopek za njeno izdajo pa bo organ moral voditi ob uporabi in razlagi določil Javnega razpisa in se opredeliti do zatrjevanj tožeče stranke.

14. Zaradi kršitev pravil postopka, ki jih mora odpraviti organ, odločanje o vsebini upravnega akta ni bilo mogoče, zato sodišče samo ni moglo odločiti o stvari (analogna uporaba prvega odstavka 65. člena ZUS-1). Prav tako se zato v sodbi ni opredeljevalo do drugih tožbenih navedb in tudi ni razpisalo glavne obravnave in izvajati dokazov z zaslišanjem strank in prič, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega sklepa ter podatkov spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, zato je sodišče odločilo na seji (prva alineja 2. odstavka 59. člena ZUS-1).

1 Tako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. X Ips 193/2013 z dne 17. 3. 2015. 2 Upravno sodišče RS, sodbe opr. št. I U 1414/2018, II U 62/2019, IU1863/2018. 3 Obrazložitev organa izpodbijane odločbe mora zadostiti pogojem iz 214. člena ZUP. Slednji določa, da mora biti upravna odločba obrazložena tako, da obsega: 1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; 2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; 3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; 4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; 5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in 6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.