Jedro

V konkretnem primeru je bila tožnica zaposlena na Okrajnem sodišču v Kopru in je ohranila stike z zaposlenimi tega sodišča. Gre za organizacijsko enoto Okrožnega sodišča v Kopru, ki je pristojno za sojenje v konkretni zadevi. Institut delegacije pristojnosti pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je razloge za delegacijo pristojnosti sodišča treba razlagati restriktivno. Zgolj organizacijska povezanost Okrajnega sodišča v Kopru s stvarno in krajevno pristojnim Okrožnim sodiščem v Kopru ne pomeni razloga, zaradi katerega bi bilo lahko ogroženo zaupanje strank in javnosti v nepristranskost sojenja.

Organizacijska povezava je omejena predvsem na področje sodne uprave, pri sojenju pa sta sodišči samostojni in neodvisni. Enako velja tudi za prostorsko povezanost. Gre namreč za večji sodišči, zato ni nujno, da se je tožnica pri svojem delu in ob obiskih intenzivneje srečevala tudi z zaposlenimi Okrožnega sodišča v Kopru. Tega toženka tudi ne navaja.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica pred krajevno in stvarno pristojnim Okrožnim sodiščem v Kopru zahteva plačilo 37.500 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Gre za znesek uporabnine za nepremičnino, katere lastnica je tožnica in uporabnica toženka.

2. Toženka predlaga delegacijo pristojnosti in navaja, da je bila tožnica od leta 1981 do upokojitve leta 2012 zaposlena na Okrajnem sodišču v Kopru. Še danes ob prostih dnevih in okroglih jubilejih redno prihaja na koprsko sodišče in s tem ohranja redne stike z zaposlenimi. Gre za tehtne razloge za delegacijo pristojnosti, saj je opisana povezanost razlog za dvom v nepristranskost sodišča. Sklicuje se na sklep VSRS I R 109/2022 z dne 7. 9. 2022. Tam je Vrhovno sodišče odločalo o predlogu za delegacijo pristojnosti iz Okrajnega sodišča v Kopru in mu ugodilo. Šlo je za spor zaradi vrnitve nepremičnine, ki je potekal med istima pravdnima strankama. Prav tako bi naj Vrhovno sodišče ugodilo predlogu za delegacijo pristojnosti v zapuščinski zadevi po umrlem tožničinem možu. 3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Med druge tehtne razloge sodna praksa uvršča tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča. Ta je okrnjena, če so podane okoliščine, ki bi utegnile v očeh javnosti ali v očeh strank v postopku vzbuditi dvom v nepristranskost sojenja.1 Gre za situacijo, ko bi odločanje pred tem sodiščem v očeh zunanjega opazovalca vrglo senco dvoma, ali je sojenje v takšnem položaju res lahko nepristransko.2

5. V konkretnem primeru je bila tožnica zaposlena na Okrajnem sodišču v Kopru in je ohranila stike z zaposlenimi tega sodišča. Gre za organizacijsko enoto Okrožnega sodišča v Kopru, ki je pristojno za sojenje v konkretni zadevi. Institut delegacije pristojnosti pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je razloge za delegacijo pristojnosti sodišča treba razlagati restriktivno. Zgolj organizacijska povezanost Okrajnega sodišča v Kopru s stvarno in krajevno pristojnim Okrožnim sodiščem v Kopru ne pomeni razloga, zaradi katerega bi bilo lahko ogroženo zaupanje strank in javnosti v nepristranskost sojenja. Organizacijska povezava je omejena predvsem na področje sodne uprave, pri sojenju pa sta sodišči samostojni in neodvisni.3 Enako velja tudi za prostorsko povezanost. Gre namreč za večji sodišči, zato ni nujno, da se je tožnica pri svojem delu in ob obiskih intenzivneje srečevala tudi z zaposlenimi Okrožnega sodišča v Kopru. Tega toženka tudi ne navaja.

6. Ker predlog za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.

1 VSRS sklep I R 164/2020 z dne 11. 12. 2020, I R 50/2021 z dne 19. 5. 2021. 2 VSRS sklep I R 160/2022 z dne 7. 12. 2022. 3 VSRS sklep I R 144/2017 z dne 21. 12. 2017.