Jedro

Upravni organ v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja le število točk, s katerimi je bila ocenjena vloga tožeče stranke. Razlogi, zakaj je bila ocenjena s prav takšnim številom točk, pa iz obrazložitve niso razvidni. Izpodbijanega akta zato ni mogoče preizkusiti.

Izrek

Tožbi se ugodi. Sklep Ministrstva za infrastrukturo in prostor, št. 4301-21/2012-DE/501 z dne 5. 3. 2013 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 420,00 € v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je ministrstvo zavrnilo vlogo tožeče stranke, vloženo na javni razpis za sofinanciranje operacij za energetsko sanacijo stavb v lasti lokalnih skupnosti, v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013, šeste razvojne prioritete Trajnostna raba energije, prve prednostne usmeritve, ki je bil dne 21. 9. 2012 objavljen v Uradnem listu RS, št. 71/2012 (dopolnitev dne 2. 11. 2011 v Uradnem listu RS, št. 82/2012). Strokovna komisija je ugotovila, da operacija izpolnjuje vse pogoje iz 6. poglavja javnega razpisa, v okviru ocenjevanja po merilih za izbor operacij iz 7. poglavja pa je prejela 70,82 točk. Vloge prijaviteljev, ki so dosegle 72,91 točk in več, so bile uvrščene na seznam upravičencev, upoštevajoč pri tem razpoložljivost sredstev. Vloga tožeča stranke glede na doseženo število točk skladno s poglavjem 7.3 javnega razpisa ni bila uvrščena na seznam upravičencev, zato je bila zavrnjena.

Tožeča stranka je vložila tožbo zaradi bistvenih kršitev določb Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Navaja, da izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, oziroma so ti razlogi nejasni in nepopolni ter se jih ne da preizkusiti. Iz obrazložitve tako ni razvidno, kako je tožena stranka izračunala skupno število točk za operacijo tožeče stranke. Navedla je sicer, da naj bi pri tem upoštevala merila iz razpisne dokumentacije, vendar pa te njene trditve ni mogoče preveriti. Tako tudi ni pojasnjeno, kako je tožeča stranka dosegla 70,82 točk, niti zakaj je bila meja za uvrstitev na seznam upravičencev 72,91 točk. Izpodbijani sklep tako ne vsebuje dejstev, okoliščin in dokazov, na katere je oprto ugotovljeno dejansko stanje, niti razlogov, odločilnih za presojo posameznih dejstev, okoliščin in dokazov ter razlogov, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje, narekujejo takšno odločbo oziroma razlogov, zaradi katerih ni bilo ugodeno zahtevku tožeče stranke. Izpodbijani sklep prav tako ne vsebuje nobenih podatkov o komisiji, ki je pregledala in ocenila prejete vloge, tožeči stranki pa v postopku tudi ni bila dana možnost, da se o relevantnih dejstvih izjavi. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne v ponoven postopek. Priglaša tudi stroške upravnega spora, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da je bila vloga tožeče stranke prvotno ocenjena s 74,01 točkami, takrat je bil prag za dodelitev sredstev 75,14 točk. Nekatere občine so bile pozvane k dopolnitvi vlog, po naknadno prejeti dokumentaciji pa se je nato tožeči stranki število točk znižalo na 70,82, določen pa je bil prag 73,78 točk, kolikor jih je bilo potrebnih za dodelitev sredstev po tem razpisu.

Tožba je utemeljena.

Sodišče se strinja s trditvijo tožeče stranke, da ima tožba pomanjkljivosti zaradi katerih se ne da preizkusiti. V razlogih izpodbijanega sklepa je navedeno le, da je bila vloga tožeče stranke ocenjena s 70,82 točkami in da je bil prag za dodelitev sredstev 72,91 točk, vendar pa ta dva zaključka nista z ničemer obrazložena.

V predmetni zadevi se v skladu s 4. členom ZUP smiselno uporablja upravni postopek. O vlogi tožeče stranke je bilo na podlagi četrtega odstavka 106 h. člena Zakona o javnih financah odločeno s sklepom, zato mora takšen sklep vsebovati obrazložitev v smislu 214. člena ZUP, saj ga v nasprotnem primeru ni mogoče preizkusiti. To po pomeni, da mora poleg zahtevkov in navedb stranke vsebovati tudi ugotovitve glede dejanskega stanja, dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira odločitev, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločitev in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno zahtevku stranke (prvi odstavek 214. člena ZUP). Prvostopni organ pa v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja le število točk, s katerimi je bila ocenjena vloga tožeče stranke, zakaj je bila ocenjena s prav takšnim številom točk in ne višjim ali nižjim pa iz obrazložitve ni razvidno. Prav tako ni obrazložen zaključek, da so bila sredstva dodeljena prijaviteljem, ki so dosegli 72,91 točk in več. Glede na to presoja sodišča ali je takšna odločitev pravilna ni mogoča, saj se izpodbijanega akta ne da preizkusiti. Tožena stranka s pojasnili v odgovoru na tožbo te pomanjkljivosti izpodbijanega akta ne more odpraviti, pri čemer pa sodišče ugotavlja, da tudi tukaj prihaja v nasprotje, saj je v sklepu navedeno, da je prag za dodelitev sredstev 72,91 točk, v odgovoru na tožbo pa, da je to 73,78 točk. Po obrazloženem je bila pri izdaji izpodbijanega sklepa storjena absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

Bistvena kršitev določb postopka je vselej podana v primeru, ko gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki jo določa ZUP (tretji odstavek 27. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1), zato je sodišče po 3. točki prvega odstavka 64. člena ZUS-1, izpodbijani sklep odpravilo ter v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 zadevo vrnilo prvostopnemu organu v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo potrebno odpraviti storjeno kršitev pravil upravnega postopka in ponovno odločiti v zadevi z aktom, ki bo imel vse sestavine, ki jih predpisuje ZUP, s posebnim poudarkom na elementih, ki jih mora vsebovati obrazložitev in jih določa 214. člen ZUP (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka, ki skupaj z DDV znašajo 420,00 €, ki jih je naložilo v plačilo toženi stranki.

Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ, Uradni list RS, št. 83/2001 s spremembami, v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).