Jedro

Dolžnik je ugovarjal zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v celoti, iz ugovora pa je jasno, da je smiselno predlagal tudi lastno zaslišanje. Če dolžnik predlaga dokaze, pri tem ne veljajo nobene omejitve glede dokaznih sredstev (tako Ustavno sodišče RS, Up 854/05). Neobrazložen bi bil samo tak ugovor, ki ne bi navajal nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma, ki za trditve, ki jih navaja, ne bi vseboval nobenih argumentov, in/ali dokazov, ki bi bili v zvezi s temi dejstvi oziroma trditvami.

Izrek

Pritožbi zoper sklep z dne 29.1.2008 se ugodi, in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da sedaj pravilno glasi: Ugovoru dolžnika z dne 28.8.2007 se ugodi in se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Celju opr. št. 0039 I 5145/2006 z dne 29.1.2008 razveljavi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, to je v 2. točki izreka.

O zahtevku in stroških bo v pravdnem postopku odločalo Okrajno sodišče v Celju.“ Pritožba zoper sklep z dne 1.4.2008 se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

O pritožbi zoper sklep opr. št. 0039 I 5145/2006 z dne 29. 1. 2008 Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika M. J. zoper sklep o izvršbi.

Dolžnik je zoper takšen sklep pravočasno vložil laično pritožbo. V pritožbi navaja, da je ugovor, ki ga je podal, podkrepil tudi dokazno, da je navedel ime in priimek pooblaščene osebe, ki je potrdila, da ni njihov dolžnik. Dolžnik prosi, da se zadeva razišče, ker naj bi sodišče napačno ravnalo z izdajo izpodbijanega sklepa in zlorabilo pravna sredstva, saj ni niti pregledalo spisa, niti zaslišalo dolžnika ter dovolilo, da bi na obravnavi dokazal dejstva.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnik je ugovarjal zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Ugovor dolžnika mora biti v skladu z drugim odstavkom 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) obrazložen, kar pomeni, da mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predlagati dokaze, sicer se šteje ugovor kot neutemeljen. Dolžnik mora torej zatrjevati pravno pomembna (relevantna) dejstva, to je dejstva, na podlagi katerih je lahko tožbeni zahtevek zavrnjen (če bi se izkazala za resnična). V ugovornem postopku se torej, če je izvršba dovoljena na podlagi verodostojne listine (kot v konkretnem primeru), presoja obrazloženost ugovora le v smislu citirane določbe 53. člena ZIZ. Navedene primere pa je potrebno ločiti od primerov, ko gre za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, saj lahko v teh primerih dolžnik uveljavlja le tiste ugovore, ki se nanašajo na dopustnost izvršbe (55. člen ZIZ).

V konkretnem primeru je (kot izhaja iz izpodbijanega sklepa) pritožnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi navajal, da je za najeto vozilo z virmanom plačal več kot 100.000,00 SIT (sedaj 417,29 EUR) ter da je dne 28. 8. 2007 poklical na sedež upnika, kjer mu je nekdo rekel, da ima poravnane vse obveznosti. Iz ugovora še izhaja, da je navajal tudi, da je kasneje zvedel, da mu kot članu ne bi bilo potrebno plačati. Glede na navedeno, pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnikov ugovor izpolnjuje kriterije obrazloženosti. Dolžnik je ugovarjal zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v celoti, iz ugovora pa je jasno, da je smiselno predlagal tudi lastno zaslišanje. Če dolžnik predlaga dokaze, pa pri tem ne veljajo nobene omejitve glede dokaznih sredstev (tako Ustavno sodišče RS, Up 854/05). Neobrazložen bi bil samo tak ugovor, ki ne bi navajal nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma, ki za trditve, ki jih navaja, ne bi vseboval nobenih argumentov, in/ali dokazov, ki bi bili v zvezi s temi dejstvi oziroma trditvami. Če dolžnik ugovarja zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v celoti oziroma v delu, v katerem mu je bilo naloženo plačilo terjatve, je potrebno pri ocenjevanju izpolnjevanja kriterijev obrazloženosti ugovora upoštevati tudi pravila o dokaznem bremenu. Če dolžnik zanika obstoj temelja za nastanek terjatve, mu dokazov o tem v izvršilnem postopku ni treba predlagati, saj je dokazno breme o tem na upniku in ne dolžniku (tako Ustavno sodišče RS, Up-854/05). Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine namreč pred vložitvijo predloga za izvršbo o upnikovi terjatvi še ni bilo odločeno. Upnik z verodostojno listino izkazuje zgolj visoko stopnjo verjetnosti obstoja terjatve. S sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče v skladu z drugim odstavkom 44. člena ZIZ šele naloži dolžniku, da v osmih dneh, plača terjatev ter hkrati dovoli izvršbo za poplačilo terjatve. Če dolžnik ugovarja zoper sklep o izvršbi v celoti oziroma v delu, v katerem mu je bilo naloženo plačilo terjatve, postane obstoj te terjatve v celoti sporen. V tem primeru sodišče razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo ter postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (drugi odstavek 62. člena ZIZ), kar pomeni, da se o obstoju upnikove terjatve odloča o pravdi.

Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugovoru pritožnika ugodilo in sklep o izvršbi razveljavilo v delu, s katerim je dovoljena izvršba, to je v 2. točki izreka. O zahtevku in stroških bo odločalo Okrajno sodišče v Celju, ki je stvarno in krajevno pristojno za odločanje v konkretni zadevi (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju: ZPP v zvezi s 4. točko 358. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

Izrek o stroških pritožbenega postopka odpade, ker niso bili priglašeni.

O pritožbi zoper sklep opr. št. 0039 I 5145/2006 z dne 1. 4. 2008. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog dolžnika za oprostitev plačila sodnih taks.

Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil z laično pritožbo dolžnik M. J. V celoti zavrača sklep sodišča, saj je predložil listine oziroma je pooblastil sodišče da se samo prepriča. V kolikor sodišče ni prejelo listin, bi ga lahko ponovno pozvalo in bi jih ponovno predložil. Predlaga, naj sodišče še enkrat vpogleda, kje so listine.

Pritožba ni utemeljena.

Kot je dolžniku pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, je stranko dopustno oprostiti plačila sodnih taks v skladu z Zakonom o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST). V skladu s 13. členom ZST namreč sodišče deloma ali v celoti oprosti plačila taks stranko, če bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Sklep o oprostitvi izda sodišče na predlog stranke, ki mu mora predložiti svojo zadnjo odločbo o dohodnini in zadnje odločbe o dohodnini družinskih članov, potrdilo o svojih dohodkih in dohodkih družinskih članov v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge za oprostitev ter potrdilo o premoženjskem stanju.

Sodišče prve stopnje je pravilno obravnavalo dolžnikove navedbe v ugovoru zoper sklep o izvršbi tudi kot predlog za oprostitev plačila sodnih taks (ko je navedel, da je plačila sodnih stroškov oproščen po zakonu, ker nima premoženja). Ker dolžnik svojemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni predložil potrebnih dokazil, ga je sodišče prve stopnje pravilno pozvalo in mu pojasnilo, s čim naj vlogo dopolni ter mu zato dalo primeren rok in ga opozorilo na posledice, če vloge ne bo dopolnil. Dolžnik je (pravočasno) dopolnil vlogo tako, da je pooblastil sodišče, da v njegovem imenu pridobi listine.

Sodišče prve stopnje je postopalo pravilno, ko ni ugodilo dolžnikovemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks v predmetni zadevi. Dolžnik namreč ni predložil listin, ki jih je prvostopno sodišče od njega zahtevalo in ki jih določa 13. člen ZST. Na poziv sodišča, v katerem je bil opozorjen tudi na posledice, če zahtevane dokumentacije ne bo predložil, ni predložil v določenem roku nobene od zahtevanih listin. Na stranki, ki uveljavlja oprostitev plačila sodnih taks pa je, da dokaže obstoj pogojev iz 13. člena ZST in dokazila predložiti najmanj v roku, ki ji ga naknadno da sodišče prve stopnje. Glede na to, ker sodišče prve stopnje (v roku) od dolžnika ni prejelo zahtevanih dokazil o izpolnjevanju predpisanih pogojev za oprostitev plačila sodnih taks, je ravnalo pravilno in zakonito, ko je o dolžnikovi vlogi odločalo na podlagi razpoložljive dokumentacije, saj sodišče po uradni dolžnosti ni dolžno zbirati potrebne dokumentacije za oprostitev plačila sodnih taks in odloča le na podlagi dokumentacije, ki jo je predložil prosilec. Pravilno in zakonito je tudi odločilo, ko je zavrglo dolžnikov zahtevek za oprostitev plačila sodnih taks, saj le ta ni predložil nobene dokumentacije.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Izrek o stroških v zvezi s pritožbo odpade, ker jih pritožnik ni priglasil.