Jedro

Nima prav pritožba, da se nasprotni udeleženec želi prostovoljno zdraviti, saj je več kot očitno, da je opustil zdravljenje, da je do svojega zdravstvenega stanja nekritičen, saj bo jemal zdravila po potrebi, v kolikor bo ocenil, da jih potrebuje in meni, da se lahko sam zdravi. Tako je tudi po stališču sodišča druge stopnje takšna oblika zdravljenja pri nasprotnem udeležencu nujno potrebna in je ni mogoče nadomestiti z drugačno obliko, kot je ambulantno zdravljenje oziroma nadzorovana obravnava, saj se z njo ne bi moglo doseči izboljšanja duševnega zdravja nasprotnega udeleženca.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.O stroških pritožbenega postopka bo odločalo sodišče prve stopnje s posebnim sklepom.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nasprotnega udeleženca zadržalo na oddelku pod posebnim nadzorom UKC za čas dveh mesecev, to je do 11. 11. 2025.

2.Zoper sprejeto odločitev se pritožuje nasprotni udeleženec. Navaja, da v kolikor bi mu bil dan v podpis obrazec za prostovoljno zdravljenje, bi ga tudi podpisal, sicer pa se ne strinja z dolžino odrejenega zdravljenja, saj meni, da se mu bo zdravstveno stanje ob sodelovanju z zdravniki izboljšalo že v mesecu dni in ne bo potrebno zadržanje na oddelku v tako dolgem trajanju. Vsekakor pa je smiselno, da se zdravi prostovoljno, ker bo v tem primeru uspeh zdravljenja večji, pri tem pa se naj sproti preverja, ali je potrebna še nadaljnja hospitalizacija ali odpust iz bolnišnice s predpisano terapijo. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in priglaša stroške pritožbenega postopka.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.V skladu s 30. členom Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) v zvezi s 366. in 350. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je pritožbeno sodišče preizkusilo pritožbo v mejah pritožbenih razlogov, uradni preizkus pa opravilo s prilagojeno uporabo tega določila naravi in vrsti nepravdnega postopka. Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti ni ugotovilo nobene uradoma upoštevne absolutne bistvene kršitve določb postopka, izpodbijani sklep ima vse razloge in se ga da preizkusiti. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje ter na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo določbe materialnega prava.

5.Po določbi 53. člena ZDZdr je sprejem na zdravljenje na oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve osebe možen, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena istega zakona. Prvi odstavek 39. člena ZDZdr določa, da je zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve dopustno, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: - če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, - če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in - če navedenih vzrokov in ogrožanja iz prve in druge alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo). V kolikor manjka eden od naštetih pogojev zdravljenje osebe pod posebnim nadzorom brez njene privolitve ni dopustno.

6.Sodišče prve stopnje je prepričljivo obrazložilo, upoštevaje mnenje izvedenca dr. A. A., da je pri nasprotnem udeležencu podana duševna motnja shizoafektivna motnja manični tip F25.0 in F12.1 - zloraba THC ter, da je pri njem ponovno v zagonu huda duševna motnja, pod vplivom katere nasprotni udeleženec ne zmore obvladovati svojega vedenja, v posledici slednjega pa je huje motena realitetna kontrola, njegovo vedenje pa je praktično v celoti pod vplivom manije. Zaradi tega nasprotni udeleženec opušča zdravljenje in niti ni sposoben sodelovati v postopku zdravljenja, (čeprav je sam izpovedal, da se želi zdraviti in potrebuje strokovno pomoč), saj s takšnim ravnanjem huje ogroža svoje zdravljenje. Ker opušča terapijo je verbalno in fizično heteroagresiven do osebja in ne le da ogroža svoje zdravje, lahko v nesrečnem primeru huje ogroža tudi zdravje drugih, saj je popolnoma dezorganiziran.

7.Nadalje je izvedenec pojasnil, da nasprotni udeleženec nujno potrebuje zdravljenje pod posebnim nadzorom v trajanju dveh mesecev in da nobena druga oblika zdravljenja ni mogoča.

8.Nima prav pritožba, da se nasprotni udeleženec želi prostovoljno zdraviti, saj je več kot očitno, da je opustil zdravljenje, da je do svojega zdravstvenega stanja nekritičen, saj bo jemal zdravila po potrebi, v kolikor bo ocenil, da jih potrebuje in meni, da se lahko sam zdravi. Tako je tudi po stališču sodišča druge stopnje takšna oblika zdravljenja pri nasprotnem udeležencu nujno potrebna in je ni mogoče nadomestiti z drugačno obliko, kot je ambulantno zdravljenje oziroma nadzorovana obravnava, saj se z njo ne bi moglo doseči izboljšanja duševnega zdravja nasprotnega udeleženca.

9.Sodišče prve stopnje je naredilo temeljito dokazno oceno, svojo odločitev oprlo na ugotovitev izvedenca, ki so strokovna in objektivna opravilo je razgovor z nasprotnim udeležencem ter vpogledalo v celotno medicinsko dokumentacijo.

10.S tem je takšen ukrep v skladu z Ustavo Republike Slovenije in ne pomeni pretiranega posega v pravico do osebne svobode in do varstva duševne integritete nasprotnega udeleženca (35. in 19. člen Ustave RS), zato je sodišče druge stopnje pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

11.V kolikor se bo zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca v času zdravljenja toliko izboljšalo, da ne bo več potrebno zadržanje na varovanem oddelku, pa se lahko nasprotnega udeleženca tudi predčasno iz slednjega odpusti (prvi odstavek 78. člena v zvezi z 71. členom ZDZdr).

12.O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s posebnim sklepom sodišča prve stopnje (68. člen ZDZdr v zvezi z 51. členom ZDZdr).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o duševnem zdravju (2008) - ZDZdr - člen 30, 39, 39/1, 53, 71, 78, 78/1 Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 19, 35

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.