16. 11. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., Republika Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 26. oktobra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 544/2002 z dne 11. 9. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V pravdnem postopku je bil zavrnjen zahtevek pritožnika (tedaj tožnika), naj mu tožena Republika C. plača 26.910 DEM, ki so mu bi le zasežene z odločbo o prekršku, skupaj z obrestmi in stroški postopka. Sodišča so ugotovila, da ne obstoji vzročna zveza med domnevnim protipravnim ravnanjem inšpektorice, ki naj bi z nedopustnim pritiskom dosegla, da pritožnik ni vložil pritožbe zoper odločbo o prekršku, in zatrjevano škodo - omenjenim denarnim zneskom. Po stališču sodišč bi pritožnik vzročno zvezo med škodnim dogodkom in škodo izkazal le, če bi zatrjeval (in nato dokazal) ne le to, da zaradi grožnje inšpektorice ni vložil pritožbe, pač pa tudi, da bi s pritožbo, če bi jo bil vložil, uspel.

2.V ustavni pritožbi pritožnik navaja, da je podlegel grožnji oziroma ustrahovanju inšpektorice, ki mu je zatrdila, da bi v primeru, če bi vložil pritožbo zoper odločbo glede 26.910 DEM, vsaj dve leti ostal tudi brez vrnitve preostalih 60.000 DEM, ki so mu bile zasežene. Trdi, da je zaradi tega ustrahovanja opustil vložitev pritožbe, saj je vrnitev vsaj dela denarja nujno potreboval. Ne strinja se s stališčem Vrhovnega sodišča, da bi bila vzročna zveza izkazana le v primeru, če bi zatrjeval in dokazal, da bi s pritožbo, če bi jo vložil, tudi uspel. Meni, da ne more prejudicirati, kakšna bi bila odločitev o pritožbi, in da že sama okoliščina, da pritožbe zaradi nedopustnega ravnanja inšpektorice ni vložil, zadošča za izkaz vzročne zveze. Navaja tudi, da sodišče ni zaslišalo predlagane priče in da mu je s tem onemogočilo dokazovanje svojih trditev. Uveljavlja kršitev pravice do pravnega sredstva po 25. členu Ustave ter smiselno pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave.

B.

3.Ni izključeno, da položaj, kakršnega zatrjuje pritožnik, v določenem smislu lahko predstavlja kršitev pravice do pritožbe (ki jo zagotavlja 25. člen Ustave). Vendar je v obravnavani zadevi treba upoštevati, kot skladno z zahtevami varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin ugotavlja tudi Vrhovno sodišče, da pritožnik v pravdnem postopku ni zahteval povračila (nepremoženjske) škode zaradi kršitve pravice do pritožbe, pač pa povračilo premoženjske škode. Ob tem izhodišču pa navedene kršitve ni mogoče utemeljevati z nasprotovanjem pravnemu stališču, da bi vzročna zveza med (domnevno) nedopustno grožnjo, zaradi katere je pritožnik (domnevno) opustil vložitev pritožbe, ter nastalo škodo (izgubo denarnega zneska, na katerega se nanaša odločba prvostopenjskega organa) bila izkazana le v primeru, če bi pritožnik zatrjeval (in nato tudi dokazal), da bi s pritožbo, če bi jo vložil, tudi uspel. Tako kot pri kršitvi drugih procesnih jamstev je namreč treba upoštevati, da ni že avtomatično mogoče reči, da bi vsebinska odločitev (v konkretni zadevi: v postopku zaradi prekrška) bila drugačna, če do kršitve procesnega jamstva ne bi prišlo.

4.Iz pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave načeloma izhaja tudi pravica do izvedbe predlaganih dokazov.

5.Vendar pa sodišče ni dolžno izvesti dokazov, ki za odločitev niso relevantni, torej dokazov, ki so namenjeni ugotavljanju dejstev, ki na odločitev sodišča ne morejo vplivati, tudi če bi se izkazala za resnična. Glede na navedeno se izkaže, da pritožnikov očitek v zvezi z neizvedbo predlaganega dokaza (zaslišanja določene priče) ni utemeljen. Pritožnik je zaslišanje te priče predlagal za ugotovitev dejstev v zvezi z nedopustnim ravnanjem inšpektorice in zatrjevano stisko, v kateri je bil pritožnik, ki je nujno potreboval vrnitev denarja. Vendar pa bi iz razlogov, ki so navedeni v prejšnji točki, odločitev sodišča tudi v primeru, če bi se ta dejstva izkazala za resnična, bila enaka, saj ne bi mogla spremeniti presoje sodišča o pomanjkanju ustrezne vzročne zveze.

6.Prav tako ni v neskladju s pravico do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave tudi pravno stališče, da so dokazi namenjeni ugotavljanju resničnosti dejstev, ki so jih stranke predhodno zatrjevale, ne pa morebitnemu pridobivanju informacij o dejstvih, ki jih stranke niti zatrjevale niso.

Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kakor jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger