Jedro

Zmotna je razlaga sodišča prve stopnje, da o začasnem varstvu in vzgoji ni treba odločiti, ker je z omejitvijo stikov z dolžnico ogroženost mld. A. A. odpravljena. Treba je namreč upoštevati, da tisti od staršev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, odloča o vprašanjih otrokovega dnevnega življenja in o otrokovem stalnem prebivališču, če s tem ne posega na vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj (tretji odstavek 151. člena DZ). V predmetni zadevi pa iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da mld. A. A. že več mesecev živi z očetom (upnikom) in v Sloveniji obiskuje osnovno šolo, v treh mesecih pred izdajo izpodbijanega sklepa pa je imela le en (nadzorovan) stik z materjo (dolžnico). Glede na navedeno je treba do dokončne odločitve glede varstva in vzgoje odločiti tudi o tem, h komu bo do končne meritorne odločitve mld. otrok nameščen in kdo bo odločal o vprašanjih otrokovega vsakodnevnega življenja. Napačno je tudi naziranje sodišča prve stopnje, da lahko, četudi je predlog za začasno določitev preživnine zavrnilo, preživnino določi pozneje v ugovornem postopku.

Izrek

I. Pritožba zoper II. točko izreka izpodbijanega sklepa se zavrže. II. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v VI. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o začasni odredbi omejilo stike mld. A. A., roj. ... 2015, z nasprotno udeleženko na način, da se stiki izvajajo dvakrat mesečno v trajanju ene ure pod nadzorom strokovnega delavca Centra za socialno delo (I. točka izreka), nadomestilo soglasje dolžnice za prijavo začasnega prebivališča mld. A. A. na naslovu B. (II. točka izreka), strankama določilo denarno kazen za primer nespoštovanja I. in II. točke izreka začasne odredbe (III. točka izreka), naložilo upniku, da je dolžan v roku 7 dni predlagati uvedbo postopka zaradi zaščite koristi mld. otroka (IV. točka izreka), določilo, da začasna odredba velja do drugačne odločitve sodišča oziroma do pravnomočnega zaključka sodnega postopka o varstvu koristi otroka, oziroma 7 dni od izdaje tega sklepa, v kolikor ustrezen predlog ne bo vložen (V. točka izreka) in odločilo, da se v presežku upnikov predlog glede dodelitve otroka in določitve preživnine zavrne (VI. točka izreka).

2. Zoper citirani sklep vlaga pravočasno pritožbo upnik. Sklep izpodbija v II. in VI. točki izreka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da v II. točki izreka določi, da se nadomesti soglasje dolžnice za prijavo stalnega, ne pa začasnega, prebivališča mld. A. A., in sicer ne na naslovu B., kot je določilo sodišče prve stopnje, temveč na naslovu C., kjer biva od decembra 2023, in da v VI. točki izreka določi, da se mld. A. A. začasno zaupa v varstvo in vzgojo očetu ter da se dolžnici naloži plačevanje preživnine v višini 240,00 EUR mesečno. Navaja, da je glede prijave prebivališča sodišče odločilo, da se na očetovem naslovu prijavi zgolj začasno prebivališče, v obrazložitvi sklepa pa je govora o prijavi stalnem bivališču. V nadaljevanju še pojasnjuje, da sta se s hčerko v decembru 2023 preselili v večjo najemniško stanovanje na naslovu C. V ta namen prilaga najemno pogodbo z dne 23. 11. 2023. Pritožuje se tudi glede zavrnitve odločitve o zaupanju, vzgoji in varstvu ter glede določitve preživnine. Navaja, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da iz mnenja CSD z dne 30. 11. 2023 izhaja, da se mld. A. A. ob očetu počuti varno, da so tudi inštitucije zaznale, da oče ustrezno skrbi za hčer, kar pomeni, da je primerna oseba, da se mu mld. A. A. začasno dodeli v varstvo in vzgojo, posledično pa je treba določiti tudi preživnino. Glede na to, da je bila mld. A. A. pri materi ogrožena, jo je treba umakniti iz škodljivega okolja. Otrok že dejansko biva z očetom kot rezidenčnim staršem, napačno pa je, da mu formalno otrok ni niti začasno zaupan v vzgojo in varstvo. Tudi mati je sama priznala, da je s hčerko grdo ravnala, kot izhaja iz njenega pogovora na CSD. Priglaša stroške.

3. Dolžnica se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev. Stroškov ne priglaša. 4. Pritožba je delno nedovoljena, delno pa utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).

Glede prijave stalnega bivališča:

6. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da je sodišče prve stopnje v II. točki izreka izpodbijanega sklepa določilo začasno bivališče mld. A. A., v 11. točki obrazložitve pa je utemeljevalo potrebo po tem, da se mld. A. A. določi stalno bivališče. To pomeni, da izrek nasprotuje razlogom sklepa. Vendar je sodišče prve stopnje navedeno pisno pomoto pozneje popravilo, in sicer sprva s sklepom o popravi z dne 22. 12. 2023, s katerim je II. točko izreka izpodbijanega sklepa popravilo tako, da se nadomesti soglasje dolžnice za prijavo stalnega prebivališča mld. A. A. na naslovu B. Pozneje pa je (na upnikov predlog z dne 28. 12. 2023) s sklepom z dne 5. 1. 2024, s katerim je popravilo sklep z dne 22. 12. 2023, določilo, da nadomesti soglasje dolžnice za prijavo stalnega prebivališča mld. A. A. na naslovu C., nato pa (ponovno na upnikov predlog) s sklepom o popravi z dne 16. 1. 2024 navedlo pravo hišno številko in odločilo, da se nadomesti soglasje dolžnice za prijavo stalnega prebivališča mld. A. A. na naslovu C., kjer upnik od decembra 2023 biva. Glede na to, da upnik s pritožbo sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep (z dne 5. 12. 2023) v II. točki izreka spremeni tako, da se nadomesti soglasje dolžnice za prijavo stalnega prebivališča mld. A. A. na naslovu C., čemur je sodišče prve stopnje že ugodilo s sklepi o popravi z dne 22. 12. 2023, 5. 1. 2024 in 16. 1. 2024, upnik nima več pravnega interesa za izpodbijanje II. točke izreka izpodbijanega sklepa. Posledično je bilo treba njegovo pritožbo v tem delu zavreči (četrti odstavek 343. člena v zvezi s 346. členom ZPP).

Glede varstva in vzgoje ter določitve preživnine:

7. Pregled zadeve pokaže, da je upnik pred začetkom postopka o glavni stvari vložil predlog za izdajo začasne odredbe glede varstva in vzgoje, stikov in preživnine, ki mu je sodišče prve stopnje ugodilo zgolj glede omejitve stikov mld. A. A. z dolžnico in glede določitve začasnega bivališča, v preostalem pa zavrnilo. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom torej izdalo regulacijsko začasno odredbo. Bistvo regulacijske začasne odredbe v družinskem sporu je v tem, da se z njo začasno uredi izjemen položaj, v katerem so otrokove koristi tako ogrožene, da ni mogoče čakati na zaključek postopka o glavni stvari.1 V skladu s 160. členom Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. členu DZ). Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju; s tem je mišljena škoda na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju (drugi in tretji odstavek 157. člena DZ). Po določbi prvega odstavka 162. člena DZ sme sodišče za varstvo koristi otroka izdati vsakršno začasno odredbo, s katero je mogoče doseči začasno varstvo koristi otroka, pri čemer izrecno navaja začasno odredbo o vzgoji in varstvu otrok, o prepovedi ali omejitvi stikov, o načinu izvajanja stikov in o preživljanju otroka.

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta stranki postopka starša mld. A. A., rojene ... 2015. Živeli so v Avstriji. Njuna zunajzakonska skupnost je razpadla leta 2021, ko se je upnik (oče mld. A. A.) preselil nazaj v Slovenijo, mld. A. A. pa je vse do avgusta 2023 bivala s svojo materjo (dolžnico) v Avstriji. Avgusta 2023 je skrbstvena služba Avstrije pozvala upnika, naj poskrbi za koristi mld. hčere, saj dolžnica zanjo ne more več skrbeti. Dne 19. 8. 2023 jo je prevzel na dolžničinem naslovu; takrat mu je dolžnica grozila z nožem. Naslednje dni mu je grozila, da ga bo ubila in ukradla hčer, mld. A. A. pa je bila zaradi teh dolžničinih ravnanj vidno prestrašena. Vse od takrat mld. A. A. živi pri očetu v Sloveniji, kjer obiskuje 3. razred osnovne šole, do izdaje začasne odredbe pa je imela le en (nadzorovan) stik z materjo (3 mesece je ni videla). Dolžnica se je v preteklosti večkrat zdravila v psihiatrični bolnišnici, saj ji je postavljena diagnoza bipolarna afektivna motnja in zloraba oz. odvisnost od psihoaktivnih substanc. Mld. A. A. je na razgovoru s Centrom za socialno delo (v nadaljevanju CSD) 17. 11. 2023 povedala, da jo je mama enkrat pustila samo zaklenjeno v stanovanju, da ji je bilo strašljivo videti mamo ležati na tleh in da si mame ne želi videti, saj jo je strah, da bo jo odpeljala s seboj in da želi ostati pri očetu. Dne 27. 11. 2023 je bil na CSD opravljen stik z materjo, na katerem je mld. A. A. izražala strah, da jo bo mati odpeljala s seboj, in na katerem je dolžnica priznala strokovni sodelavki CSD, da je bila v preteklosti groba do hčere, da jo je ob neki priložnosti zgrabila in jo odnesla v posteljo, da je otroku zagrozila, da bo morala k rejnikom, v kolikor bo morala v bolnico, in da jo je hčera res videla ležati na tleh. CSD je opazil, da je mld. A. A. zadovoljna pri očetu, da ima ob njem občutek varnosti in da sta si medsebojno naklonjena. CSD je v svojem mnenju v celoti podprl upnikov predlog za izdajo začasne odredbe. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje ugotavljalo na podlagi listinskih dokazov (zlasti zapisnikov kazenskih ovadb, ki sta jih proti dolžnici podala upnik in njen brat) in mnenja CSD.

9. Sodišče druge stopnje glede na navedeno pritrjuje pritožbi in mnenju CSD, da ni pogojev za zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe tudi glede zaupanja v varstvo in vzgojo in glede preživnine. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki pritožbeno niso sporne, je mogoče zaključiti, da je s stopnjo verjetnosti izkazano, da je mld. A. A. pri dolžnici, kateri je bila nazadnje dodeljena, ogrožena, zato je potrebno odločiti tudi o začasnem varstvu in vzgoji mld. A. A. ter (posledično) določitvi preživnine. Zmotna je razlaga sodišča prve stopnje, da o začasnem varstvu in vzgoji ni treba odločiti, ker je z omejitvijo stikov z dolžnico ogroženost mld. A. A. odpravljena. Treba je namreč upoštevati, da tisti od staršev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, odloča o vprašanjih otrokovega dnevnega življenja in o otrokovem stalnem prebivališču, če s tem ne posega na vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj (tretji odstavek 151. člena DZ). V predmetni zadevi pa iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da mld. A. A. že več mesecev živi z očetom (upnikom) in v Sloveniji obiskuje osnovno šolo, v treh mesecih pred izdajo izpodbijanega sklepa pa je imela le en (nadzorovan) stik z materjo (dolžnico). Glede na navedeno je treba do dokončne odločitve glede varstva in vzgoje odločiti tudi o tem, h komu bo do končne meritorne odločitve mld. otrok nameščen in kdo bo odločal o vprašanjih otrokovega vsakodnevnega življenja. Napačno je tudi naziranje sodišča prve stopnje, da lahko, četudi je predlog za začasno določitev preživnine zavrnilo, preživnino določi pozneje v ugovornem postopku.

10. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, sklep sodišča prve stopnje v VI. točki izreka razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). Pritožbeno sodišče o tem delu upnikovega predloga za izdajo začasne odredbe ni moglo odločiti sámo, saj bi s tem dolžnici vzelo pravico do ugovora zoper ugodilni del sklepa o začasni odredbi.2

11. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku ponovno odločiti o predlogu za izdajo začasne odredbe glede varstva in vzgoje ter preživnine, upoštevajoč razloge in podane usmeritve sodišča druge stopnje ter dejansko stanje, kot bo podano ob ponovnem odločanju (sodišče druge stopnje v tej zvezi pojasnjuje, da je pri odločanju upoštevalo okoliščine v času izdaje začasne odredbe 5. 12. 2023, družinsko življenje pa je dinamičen proces, v katerem se razmere spreminjajo, te spremenjene razmere pa bo moralo pri ponovnem odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe glede varstva in vzgoje ter glede preživnine upoštevati tudi sodišče prve stopnje). Sodišče prve stopnje bo v nadaljevanju moralo odločiti tudi o dolžničinem ugovoru (z dne 10. 1. 2024) zoper ugodilni del izpodbijanega sklepa in v okviru odločanja o ugovoru upoštevati tudi določbo 163. člena DZ, ki začasno odredbo glede stika pod nadzorom omejuje na največ devet mesecev (drugi odstavek 163. člena DZ).3

12. Odločitev o pritožbenih stroških se v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.

13. Po ustaljeni sodni praksi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim le-to v postopku odločanja o začasni odredbi razveljavi sklep sodišča prve stopnje, ni pritožbe po 357.a členu ZPP.4 1 VSL sklep IV Cp 337/2020 z dne 26. 2. 2020. 2 VSL sklep I Cp 591/2015 z dne 13. 5. 2015, VSM sklep I Ip 371/2019 z dne 27. 6. 2019, VSL sklep I Ip 4248/2015 z dne 13. 1. 2016. 3 V skladu s prvim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP sodišče druge stopnje preizkusi sklep sodišča prve stopnje zgolj v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritožbo, v predmetni zadevi pa upnik I. točke izreka sklepa sodišča prve stopnje, s katero so bili določeni stiki pod nadzorom, ni izpodbijal, zato sodišče druge stopnje v ta del izreka ni smelo poseči. 4 Tako VSRS sklep Cp 30/2018 z dne 4. 10. 2018. V tem smislu tudi VSRS sklep Cp 6/2023 z dne 1. 2. 2023.