Jedro

Odločitev o alternativnem načinu izvršitve kazni ni nikoli obvezna, temveč vselej fakultativna, pri čemer je potrebno tudi v fazi izvrševanja kazni upoštevati namen kaznovanja, ki ni le specialno preventiven (vplivanje na storilca) in generalno preventiven (vplivanje na vse posameznike), temveč tudi povračilni.

Izrek

I.Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II.Obsojenca se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedenim sklepom je Okrožno sodišče v Celju predlog obsojenca A. A. za izvršitev kazni zapora z opravljanjem dela v splošno korist ali zaporom ob koncu tedna, vložen po zagovorniku dne 21. 11. 2023, zavrnilo kot neutemeljen.

2.Zoper sklep se je pritožil obsojeni po zagovorniku iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitve kazenskega zakona. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter ugodi predlogu za nadomestitev zaporne kazni z opravljanjem dela v splošno korist ali z zaporom ob koncu tedna.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.V predmetni kazenski zadevi je bil obsojeni s sodbo Okrožnega sodišča v Celju IV K 27790/2018 z dne 23. 1. 2023 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju II Kp 27790/2018 z dne 24. 10. 2023, spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja omogočanja uživanja prepovedanih drog po prvem odstavku 187. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) in kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena KZ-1 ter obsojen na enotno kazen eno leto in tri mesece zapora. Navedena sodba je postala pravnomočna dne 30. 10. 2023.

5.Sodišče prve stopnje je v zvezi s predlogom za nadomestitev izvršitve kazni zapora z nalogami v splošno korist oziroma z zaporom ob koncu tedna, katerega vsebino je povzelo v točki 2 obrazložitve izpodbijanega sklepa, poudarilo, da je pri odločanju o predlogu obsojenca upoštevalo tako objektivne, kot tudi subjektivne okoliščine. Ob tem, ko je ugotovilo, da so izpolnjeni formalni pogoji za nadomestitev izvršitve kazni zapora s predlaganima alternativnima oblikama ter da obsojeni izpolnjuje pogoj zaposlitve po prvem odstavku 12. člena ZIKS-1, je pri odločanju glede obstoja vsebinskih pogojev za alternativni način prestajanja zaporne kazni upoštevalo: (-) da obsojeni, razen v tej kazenski zadevi, ni bil obsojen za kaznivo dejanje ter da se zoper njega ne vodi noben drug kazenski postopek; (-) da iz potrdila evidence prekrškov z dne 1. 12. 2023 izhaja, da obsojenec ni bil kaznovan za prekrške; (-) da iz poročila CSD Savinjsko - Šaleška, Enota Velenje z dne 29. 11. 2023 izhaja, da obsojenec ni upravičen do pravic iz javnih sredstev, je pa bil nazadnje upravičen do pravice iz javnih sredstev, in sicer denarne pomoči v obdobju od 1. 6. 2023 do 30. 6. 2023 v višini 702,66 EUR; (-) da je na vlogi nastopal kot samska oseba brez posebnega premoženja; (-) da iz registra ZZZS z dne 29. 1. 2024 izhaja, da je obsojenec zaposlen preko javnih del pri Rdeči dvorani, športno rekreativni zavod od 25. 1. 2024 dalje; (-) da iz odgovora zavoda RS za zaposlovanje z dne 29. 11. 2023 izhaja, da obsojeni v času od 1. 1. 2020 dalje ni bil prejemnik nadomestil, ki jih izplačuje Zavod RS za zaposlovanje.

6.Odločitev o alternativnem načinu izvršitve kazni ni nikoli obvezna, temveč vselej fakultativna, pri čemer je potrebno tudi v fazi izvrševanja kazni upoštevati namen kaznovanja, ki ni le specialno preventiven (vplivanje na storilca) in generalno preventiven (vplivanje na vse posameznike), temveč tudi povračilni. Tako je sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu obsojenca za nadomestitev izvršitve kazni zapora s predlaganima alternativnima oblikama tehtalo na eni strani izpostavljene subjektivne in objektivne okoliščine (predhodna nekaznovanost, odsotnost ponovitvene nevarnosti, plačevanje preživnine, pozitivna naravnanost obsojenca, zaposlitev preko javnih del, sodelovanje tekom kazenskega postopka, urejena osebnost), v luči obravnavane kriminalne količine (večja količina dveh vrst prepovedane droge) in okoliščin obeh obravnavanih kaznivih dejanj, kar je narekovalo izrek zaporne kazni. Ob tem je izhajalo tudi iz judikature Vrhovnega sodišča, ki je v svojih številnih odločbah zapisalo, da mora sodišče pri odločanju o predlogu za alternativno prestajanje zaporne kazni, poleg okoliščin, ki jih za posamezno obliko izvršitve zaporne kazni predvideva KZ-1, upoštevati tudi tiste okoliščine, ki si bile odločilne pri izbiri in odmeri kazni. Razloge, na podlagi katerih je zaključilo, da predlog obsojenca glede alternativne izvršitve zaporne kazni ni utemeljen in da ne more zadostiti namenu kaznovanja tako z vidika generalne kot tudi specialne prevencije, je sodišče prve stopnje obrazložilo v točkah od 14 do 16 obrazložitve izpodbijanega sklepa. Opredelilo se je do vseh okoliščin, ki jih je obsojeni izpostavil v svojem predlogu za alternativni način prestajanja zaporne kazni. V nadaljevanju pa je izpostavilo, da ugoditvi njegovemu predlogu nasprotujeta dve pomembni okoliščini in sicer teža storjenih kaznivih dejanj in okoliščine, v katerih sta bili kaznivi dejanji storjeni. Tudi po oceni pritožbenega sodišča gre za dve tehtni okoliščini, saj je bil obsojeni spoznan za krivega storitve dveh izmed najtežjih kaznivih dejanj zoper človekovo zdravje, kar je z določitvijo minimuma določene kazni izrazil že zakonodajalec. Prav tako tudi ne gre spregledati konteksta obravnavane kriminalne količine, ko je bil obsojeni spoznan za krivega, da je eni osebi dal prepovedane droge, da jih uživa ( kaznivo dejanje po prvem odstavku 187. člena KZ-1 ), kaznivo dejanje po prvem odstavku 186. člena KZ-1 pa je storil z dvema izvršitvenima oblikama, pri čemer je doma hranil z namenom prodaje večjo količino dveh prepovedanih vrst droge.

7.Tako prepričljivih argumentov sodišča prve stopnje, katerim v celoti pritrjuje tudi pritožbeno sodišče, zagovornik ne more omajati z izpostavljanjem, da si je obsojeni po pravnomočnosti sodbe uspel urediti življenje, da si je našel zaposlitev ter uspel urediti odnos z obema otrokoma.

8.Glede na navedeno, ko je pritožbeni očitek o zmotni in nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja ter kršitvi kazenskega zakona neutemeljen, ko so glede na povzete ugotovitve sodišča prve stopnje pravilni zaključki, da izvršitev zaporne kazni z delom v splošno korist ali z zaporom ob koncu tedna pri obsojencu ne bi bila smotrna in ne bi dosegla namen kaznovanja in ko niso bile ugotovljene kršitve iz petega odstavka 402. člena ZKP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi tretjega odstavka 402. člena ZKP pritožbo obsojenca po zagovorniku zavrnilo kot neutemeljeno.

9.Čeprav je obsojeni trenutno zaposlen preko javnih del, pa so njegovi dohodki tako nizki, da bi lahko s plačilom stroškov pritožbenega postopka bilo ogroženo njegovo preživljanje. Sodišče druge stopnje ga je zato oprostilo plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka (četrti odstavek 95. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 98. člena ZKP).

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

1Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 86/4, 86/8