Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sklep II Ips 131/93

ECLI:SI:VSRS:1993:II.IPS.131.93 Civilni oddelek

postopek za delitev stvari izplačilo vrednosti solastninskega deleža nedenarna terjatev ocena vrednosti predmeta delitve vloga sodišča sodna taksa za razdelilni sklep
Vrhovno sodišče
3. marec 1993
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

S predlogom za delitev stvari po 119. čl. Zakona o nepravdnem postopku, pa čeprav je v njem predlagana delitev po 3. odst. 122. čl. ZNP, ni uveljavljana denarna terjatev. Zato seveda ni moč šteti, da je vrednost predmeta opredeljena z uveljavljano terjatvijo (predlogom) samim.

Taksne obveznosti v postopku za delitev stvari, če v pritožbenem postopku ne pride do spremembe vrednosti npr. zaradi obsega izpodbijanja (4. odst. 25. čl. ZST), je zato potrebno izračunavati na podlagi ocene vrednosti predmeta, ki se deli (1. in 3. odst. 18. čl. ZST).

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi ter se sklepa sodišča druge in prve stopnje razveljavita ter se zadeva vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom, ki ga je izdalo na zahtevo predlagajoče stranke, tej odmerilo takso za razdelilni sklep v znesku 22.176,00 SIT. Sodišče druge stopnje je sklep sodišča druge stopnje potrdilo, potem ko je zavrnilo pritožbo predlagajoče stranke.

Proti sklepoma sodišča prve in druge stopnje vlaga zaradi zmotne uporabe materialnega prava pravočasno zahtevo za varstvo zakonitosti Javno tožilstvo RS. Vrhovnemu sodišču RS predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi ter izpodbijana sklepa spremeni, ali pa ju razveljavi ter vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. V zahtevi za varstvo zakonitosti Javno tožilstvo RS zatrjuje, da je sodišče zmotno uporabilo določbo 18., 20., 24. in 25. čl. Zakona o sodnih taksah. Sodišču očita, da je kot osnovo za odmero takse vzelo v postopku ugotovljeno vrednost nepremičnine, ki je predmet delitvenega postopka, ne da bi pri tem izpeljalo postopek po 24. čl. Zakona o sodnih taksah. Takso bi sodišče smelo odmeriti le po vrednosti, ugotovljeni po 1.odst.25.čl. v zvezi s 3.odst.18.čl.Zakona o sodnih taksah. V zahtevi za varstvo zakonitosti Javno tožilstvo RS nadalje izpodbija tudi odmero sodne takse za pritožbo nasprotne udeleženke proti razdelilnemu sklepu.

Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vročena predlagajoči stranki in nasprotni udeleženki, ki nanjo nista odgovorili (2. odst. 408. čl. v zvezi s 3. odst. 390. čl. ZPP).

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

S predlogom za delitev stvari po 119. čl. Zakona o nepravdnem postopku, pa čeprav je v njem predlagana delitev po 3. odst. 122. čl. ZNP, ni uveljavljana denarna terjatev. Zato seveda ni moč šteti, da je vrednost predmeta opredeljena z uveljavljano terjatvijo (predlogom) samim. Takšno naravo ohrani predlog za delitev stvari v postopku pred sodiščem prve stopnje ne glede na to, da v primeru, če je utemeljen, sodišče naloži solastniku, ki stvar dobi, da ostalim solastnikom izplača vrednost njegovih solastninskih deležev. Iz povedanega sledi, da je taksne obveznosti v postopku za delitev stvari, če v pritožbenem postopku ne pride do spremembe vrednosti npr.zaradi obsega izpodbijanja (4. odst. 25. čl. ZST), potrebno izračunavati na podlagi ocene vrednosti predmeta, ki se deli (1.in 3. odst. 18. čl. Zakona o sodnih taksah, v nadaljevanju ZST).

Vrednosti predmeta delitve predlagajoča stranka v predlogu v konkretnem primeru ni navedla. Pač pa je dne 9.3.1991 (predlog je bil vložen 28.2.1991) plačala sodno takso za vloženi predlog v znesku 500,00 din, sedaj 500,00 SIT. S tem je, resda posredno, označila vrednost predmeta delitve. Tako ocenjene vrednosti sodišče ni preizkusilo po postopku in na način iz 1. odst. 24. čl. ZST. Ustaljena sodna praksa dokaj pogosto pri presoji vprašanja dovoljenosti revizije v pravdnem postopku izhaja iz tako posredno ocenjene vrednosti nedenarnega zahtevka (prim. 2. odst. 40. čl., 2. odst. 186. čl.in 3. odst. 382. čl. ZPP). Za drugačno stališče pri opredeljevanju ocene vrednosti predmeta zaradi taksne odmere pa po presoji Vrhovnega sodišča RS ni utemeljenega razloga. Zato bi sodišče moralo tudi takso za razdelilni sklep odmeriti od vrednosti, ki je bila izhodišče za plačilo takse za predlog za delitev v znesku 500,00 din (sedaj 500,00 SIT) dne 9.3.1991 (3. odst. 18. čl. ZST).

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče RS odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia