Jedro

Ob sicer pravilni prvostopni ugotovitvi, da ločitvena pravica samo za upnika F.L. d.o.o. izhaja iz notarskega zapisa z dne 22.11.1999 in da je bila šele v stečajnem postopku ločitvena pravica priznana tudi upnikoma F. d.o.o. in C.L. d.o.o., je pravno zmoten zaključek prvostopnega sodišča, da so vsi trije upniki upniki istega vrstnega reda.

Sklep iz 4. odst. 143. člena ZPPSL je izvršilni naslov. Postopek za izterjavo izvršilnih naslovov pa je urejen v ZIZ. Ta v 1. odst. 98. člena določa, da se več upnikov poplača iz kupnine po vrstnem redu tako, kot so pridobili zastavno pravico.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se prvostopni sklep v izpodbijani drugi in tretji alinei 2. točke izreka spremeni tako, da se stečajnemu dolžniku naloži poplačilo upnika F.L. d.o.o. tudi iz kupnine, ki je bila naložena v plačilo upnikoma F. d.o.o. v znesku 987.767,00 SIT in C.L. d.o.o. v znesku 5.600.850,61 SIT.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da obstojijo terjatve upnikov F.L. d.o.o. (prej S banka d.d.) v višini 52,646.250,40 SIT po pogodbi 266/1999 z dne 12.10.1999 in v višini 96,360.471,28 SIT po pogodbi 267/1999 z dne 12.10.1999, F. d.o.o. v višini 9,842.027,10 SIT po pogodbi 266/99 z dne

10.12.1999 v zvezi s pogodbo o prevzemu dolga 1-266/1999 z dne

21.11.2001 in dodatkom k tej pogodbi ter C.L. d.o.o. v višini 55,807.610,20 SIT po pogodbi 267/1999 z dne 10.12.1999 v zvezi s pogodbo o prevzemu dolga 1-267/1999 z dne 21.11.2001 in dodatkom k tej pogodbi, ter da je tem upnikom priznana pravica do ločenega poplačila iz neto kupnine za dekadirni stroj GFP Tudi v ponovnem postopku je dolžniku naložilo poplačilo vseh treh zgoraj navedenih upnikov iz neto kupnine v znesku 21,542.976,00 SIT za prodan dekadirni stroj in sicer upnika F.L. d.o.o. v višini 14,954.358,39 SIT, F. d.o.o. v višini 987.767,00 SIT in C. L. d.o.o. v višini 5,600.850,61 SIT.

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je moč povzeti, da je sicer na podlagi notarskega zapisnika SV 1391/91 le upnik F.L. d.o.o. pridobil zastavno pravico na omenjenem dekadirnem stroju, da pa so v stečajnem postopku na podlagi omenjenega notarskega zapisa pridobili pravico do ločenega poplačila iz tega stroja kar vsi trije upniki. Nato pa je prvostopno sodišče po presoji, da sodijo vsi trije upniki v isti vrstni red in ugotovitvi, da kupnina za prodan stroj ne zadošča za poplačilo vseh treh, na podlagi 2. odst. 98. člena ZIZ odločilo, da se iz kupnine vsi trije upniki poplačajo proporcionalno.

Proti temu sklepu je upnik F.L. d.o.o. vložil pravočasno pritožbo.

Uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, "da višje sodišče izpodbijani sklep v celoti razveljavi in v zadevi tudi odloči, oziroma šele podrejeno, da zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje".

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče uvodoma pripominja, da iz pritožnikovega predloga izhaja, naj pritožbeno sodišče v celoti odloči o izpodbijanem sklepu.

Ker pa v pritožbi graja le tisti del odločitve, ki se nanaša na prvostopno presojo, da gre za upnike istega vrstnega razreda, zaradi česar je del kupnine prvostopno sodišče zmotno prisodilo tudi upnikoma F.d.o.o. in C.L. d.o.o., je pritožbeno sodišče štelo, da izpodbija le ta del prvostopnega sklepa.

Ob sicer pravilni prvostopni ugotovitvi, da ločitvena pravica samo za upnika F.L. d.o.o. (prej S banka d.d.) izhaja iz notarskega zapisa SV 1391/99 z dne 22.11.1999 in da je bila šele v stečajnem postopku (na podlagi istega notarskega zapisa) ločitvena pravica priznana tudi upnikoma F.d.o.o. in C.L.d.o.o., je pravno zmoten zaključek prvostopnega sodišča, da so vsi trije upniki upniki istega vrstnega reda. Po določilu 4. odst. 143. člena ZPPSL stečajni upravitelj prizna upniku pravico do ločenega poplačila terjatve na tistem delu dolžnikovega premoženja, na katerem obstoji ločitvena pravica (pod pogojem, da je noben upnik ne prereka). Iz tega logično sledi, da mora pravni temelj za priznanje ločitvene pravice obstojati še pred izjavljanjem stečajnega upravitelja o prijavljenih terjatvah in celo še pred začetkom stečajnega postopka (primerjaj 2. odst. 131. člena ZPPSL). Če pa je upniku priznana ločitvena pravica (brez pravne podlage) šele v stečajnem postopku, ta ločitvena pravica ni nastala pred nobeno drugo, ki ima temelj v veljavni pravni podlagi. Zato je zmotno prvostopno stališče, da sodita upnika F.d.o.o. in C.L.d.o.o. v isti poplačilni razred kot F.L.d.o.o. Glede na navedeno se pritožbeno sodišče s pravno zmotnim pritožbenim stališčem, da sta upnika F.d.o.o. in C.L.d.o.o. zastavno pravico na dekadirnem stroju dobila na podlagi pogodb o prevzemu dolga z dne 21.11.2001, ni ukvarjalo.

Pripominja le, da goli sporazum brez predpisane oblike za nastanek zastavne pravice ne zadošča. Sklep iz 4. odst. 143. člena ZPPSL je izvršilni naslov. Postopek za izterjavo izvršilnih naslovov pa je urejen v ZIZ. Ta v 1. odst. 98. člena določa, da se več upnikov poplača iz kupnine po vrstnem redu tako, kot so pridobili zastavno pravico, razen če gre za prednostne terjatve. Ker za te terjatve ne gre, kupnina za prodani predmet zastave (dekadirni stroj) pa ne zadošča niti za celotno poplačilo terjatev prvega upnika, ki je na tem stroju prvi pridobil zastavno pravico, je pritožbeno sodišče na podlagi določila 4. točke 358. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 3. odst. 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da mora stečajni dolžnik iz celotne kupnine za prodan dekadirni stroj poplačati le upnika F.L.d.o.o.