Jedro

Ugotovitev organa za BPP, da prosilka ni navedla v zvezi s katerimi postopki želi dodelitev BPP, pomeni, da za sporno dodelitev BPP v določbah zakona ni pravne podlage oziroma, da je bila odločitev o dodelitvi BPP preuranjena. Tožena stranka bi namreč morala upoštevati, da je dodeljena oblika BPP vezana na postopke iz prvega odstavka 1. člena ZBPP.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Celju Bpp 1483/2021 z dne 12. 11. 2021 se odpravi in se vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo ugodila prošnji prosilke A. A. in ji odobrila izredno brezplačno pomoč glede sklenjenega naročniškega razmerja pri B., zaradi prenosa pogodbe na drugo osebo, v obliki pravnega svetovanja, določila rok za izvedbo svetovanja in za izvajanje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) določila odvetnico C. C. 2. Odločitev temelji na ugotovitvi, da je prosilka na podlagi odločbe Centra za socialno delo Celje, št. 1231-47305/2020-31976/3 z dne 5. 5. 2021 upravičena do denarne socialne pomoči za čas od 1. 5. 2021 do 31. 10. 2021 in nadaljnji ugotovitvi, da je dodeljena oblika BPP ena izmed oblik BPP, ki se lahko prosilcu poleg drugih oblik BPP dodeli v isti zadevi. Glede na določilo petega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) se BPP za pravno svetovanje dodeli brez ugotavljanja objektivnega pogoja za dodelitev BPP.

3. Tožeča stranka v tožbi sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zahtevek prosilke zavrne kot neutemeljen oziroma podrejeno tožbi ugodi in zadevo vrne v ponovni postopek. Po mnenju tožeče stranke odločitev organa za BPP ni pravilna in ne zasleduje namena ZBPP. Pravno svetovanje je oblika BPP iz prve alineje prvega odstavka 26. člena ZBPP, za kar šteje preučitev pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev ter postopkov za njihovo zavarovanje. Vendar pa je tudi v tej obliki mogoče BPP dodeliti le v zvezi s sodnimi postopki, ker ZBPP za druge vrste postopkov dodelitve BPP ne omogoča (1. člen ZBPP). Glede na izrecno besedilo 7. člena ZBPP prosilki ni mogoče ugoditi, ker niso izpolnjeni zakonski pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči (II U 291/2020-6, I U 1700/2015, I U 1820/2014, I U 811/2013) in je zato izpodbijana odločba o dodelitvi BPP nezakonita.

4. Iz navedb prosilke v prošnji za dodelitev BPP z dne 13. 10. 2021 izhaja, da želi pravno svetovanje zaradi prenosa pogodbe - naročniškega razmerja pri B., na drugo osebo. Prosilka ni navedla nobenih okoliščin, ki bi kazale na to, da je prišlo do kršitve njenih pravic in bi zato potrebovala pravno svetovanje zaradi morebitnega uveljavljanja sodnega varstva svojih pravic. Prav tako tožeča stranka pri pregledu izpodbijane odločbe in tudi pri pregledu celotnega spisa v predmetni zadevi dodelitve BPP ni zasledila podatkov iz katerih bi izhajalo, da bi v času izdaje izpodbijane odločbe prosilka potrebovala pravno pomoč zaradi preučitve možnosti sodnega varstva svojih pravic. Prav tako pri dogovarjanju glede prenosa pogodbe na drugo osebo, ne gre za zakonsko predvideno izvensodno poravnavanje spora, ampak za izvensodno reševanje življenjske situacije, za katero pa BPP glede na jasne zakonske določbe ZBPP, ni mogoče dodeliti.

5. Ker je prosilka zaprosila za BPP za postopek, ki ni sodni, prav tako pa tudi ne gre za postopek izvensodnega poravnavanja sporov pred organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov, je po prepričanju tožeče stranke prosilkina prošnja neupravičena.

6. Tožena stranka odgovora na tožbo ni podala, poslala pa je upravne spise.

7. Tožba je utemeljena.

8. Po prvem odstavku 1. člena ZBPP je namen BPP uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Glede na prvi odstavek 7. člena ZBPP se BPP po tem zakonu lahko odobri za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, ki so določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem RS in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov (sodni postopki), ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

9. Iz navedenega izhaja, da se BPP po tem zakonu dodeljuje osebam v zvezi z uveljavljanjem pravice do sodnega varstva. Iz izpodbijane odločbe in upravnih spisov nedvomno izhaja, da je prosilka zaprosila za odobritev BPP v kateri ni opredelila narave postopka v katerem ali za namene katerega naproša za dodelitev BPP. V rubriki III. Prošnje za dodelitev BPP, podatki o zadevi, je navedla le, da se vloga nanaša na „vprašanja glede sklenjenega naročniškega razmerja pri B., zaradi prenosa pogodbe na drugo osebo D. - sosed“ in kot obliko želene vrste navedla pravno svetovanje.

10. Ob upoštevanju namena BPP, ugotovitev sodišča, da prosilka ni navedla v zvezi s katerimi postopki želi dodelitev BPP pomeni, da za sporno dodelitev BPP v določbah zakona ni pravne podlage oziroma, da je bila odločitev o dodelitvi BPP preuranjena. Tožena stranka bi namreč morala upoštevati, da je dodeljena oblika BPP vezana na postopke iz prvega odstavka 1. člena ZBPP tudi zato, ker se na podlagi tretjega odstavka 26. člena ZBPP za pravno svetovanje iz prvega odstavka tega člena šteje preučitev pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev in postopkov za njihovo zavarovanje. Proučitev pravnega položaja, predpisov in seznanitev s pravnimi sredstvi torej predpostavlja, da obstaja neko pravno vprašanje, za razjasnitev katerega je potrebno pravno znanje in o katerem je mogoče podati pravno mnenje o njegovih možnih pravnih rešitvah.

11. Ker je torej odločitev o dodelitvi BPP vezana na opredelitev postopkov v katerih prosilka želi zaprositi za BPP, bi ob navedbi (pomanjkljivih) podatkov v zadevi kot je obravnavana, tožena stranka morala ravnati skladno z določbo 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in prosilko pozvati k dopolnitvi vloge. Šele na podlagi dopolnjene vloge, v kateri bi prosilka opredelila vrsto in namen zaprošene BPP, bi tožena stranka lahko odločila o vrsti in obliki strokovne pomoči. 12. Ob upoštevanju razlage določb ZBPP navedenih v predhodnih točkah obrazložitve je sodišče zaključilo, da prosilka v trenutku sprejema izpodbijane odločitve ni izpolnjevala pogojev za dodelitev BPP, zato je bila odločitev tožene stranke v konkretni zadevi, ko je prosilki dodelila BPP v obliki pravnega svetovanja, nepravilna. Po presoji sodišča mora biti tudi za dodelitev BPP po petem odstavku 24. člena ZBPP izpolnjen temeljni pogoj za dodelitev BPP, ki je v tem, da je BPP dodeljena za namen uresničevanja pravice do sodnega varstva, v konkretnem primeru pred sodiščem splošne pristojnosti, kar je sodišče že pojasnilo.

13. Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo ter zadevo na podlagi tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo toženi stranki, da opravi ponoven postopek. Tožena stranka bo morala v ponovnem postopku z upoštevanjem pravnega mnenja sodišča glede uporabe materialnega prava, na katerega je v skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 vezana, znova odločiti o prosilkini prošnji za dodelitev BPP.

14. Sodišče je o tožbi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter predloženega spisa očitno, da je treba tožbi zaradi nepravilne uporabe materialnega prava ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti ter zadevo vrniti v nov postopek (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).