Jedro

Delovne naprave in materiali (pripomočki), morajo biti bistveni za izdelavo orožja ali razstrelilnih snovi.

Izrek

I. Zahtevama za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana pravnomočna sodba spremeni tako, da se obdolženi M. P., sin ..., rojen ... , stanujoč ..., državljan ..., in

obdolženi C. M., sin ..., rojen ... , stanujoč ..., državljan ..., se iz razloga 1. točke 358. člena Zakona o kazenskem postopku o p r o s t i t a obtožbe, da sta po predhodnem dogovoru hranila pripomoček s katerim se lahko napravijo razstrelilne snovi, namenjene za kaznivo dejanje, s tem da sta dne 5. 5. 2011 na hitri cesti Lendava – Maribor v bližini Murske Sobote, ko sta peš potovala proti Mariboru, v rokovniku, ki ga je posedoval P., imela narisana dva načrta za izdelavo eksplozivne naprave, katero bi lahko sama uporabila za izdelavo eksplozivne naprave, načrt pa bi lahko izročila tudi drugim osebam, z izdelavo eksplozivne naprave po načrtu pa bi lahko bilo storjeno kakšno kaznivo dejanje zoper življenje ali telo ali splošno varnost ljudi, saj eksplozivne naprave, zgrajene po najdenem načrtu, uporabljajo tudi različne teroristične organizacije, s tem naj bi v sostorilstvu storila kaznivo dejanje izdelovanja ali pridobivanja orožja in pripomočkov, namenjenih za kaznivo dejanje po prvem odstavku 306. člena Kazenskega zakonika.

II. Stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku ter potrebni izdatki obdolžencev in potrebni izdatki in nagrada njunih zagovornikov obremenjujejo proračun.

Obrazložitev

A. 1. Okrajno sodišče v Murski Soboti je s sodbo z dne 26. 5. 2011 spoznalo obsojena M. P. in C. M. za kriva v sostorilstvu kaznivega dejanja izdelovanja ali pridobivanja orožja in pripomočkov, namenjenih za kaznivo dejanje po prvem odstavku 306. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Izreklo jima je pogojni obsodbi, v kateri je vsakemu določilo kazen osem mesecev zapora s preizkusno dobo treh let. Obsojenemu M. P. je odvzelo zaseženi rokovnik za leto 2011; oba obsojenca je oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka. Višje sodišče v Mariboru je s sodbo z dne 15. 12. 2011 pritožbi zagovornikov obeh obsojenih zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje; obsojenca pa oprostilo plačila stroškov pritožbenega postopka.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo sta zagovornik obsojenega M. P. dne 19. 3. 2012, zagovornik obsojenega C. M. pa dne 23. 2. 2012, vložila zahtevi za varstvo zakonitosti zaradi kršitve kazenskega zakona iz 1. točke prvega odstavka 420. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 1. točko 372. člena ZKP. Vrhovnemu sodišču predlagata, da zahtevama za varstvo zakonitosti ugodi, ker skici, ki jih je obsojeni M. P. imel narisani v rokovniku, nista pripomoček, ki bi bil namenjen za kaznivo dejanje.

3. Vrhovna državna tožilka v odgovoru na zahtevi meni, da nista utemeljeni. Načrt za izdelavo bombe, ne glede na njegovo morebitno preprostost, šteje med pripomočke za izdelavo eksplozivne naprave. Pripomoček v smislu določbe prvega odstavka 306. člena KZ-1 je vsako sredstvo, ki s svojimi lastnostmi omogoča izdelavo orožja ali razstrelilnih snovi. V konkretnem primeru je šlo za skico bombne naprave, za katero je bilo ugotovljeno, da bi v praksi dobro delovala. Z odgovorom državne tožilke sta bila obsojenca in njuna zagovornika seznanjena.

B.

4. Pri uresničevanju kaznivega dejanja razločujemo več možnih faz (iter criminis), in sicer: goli naklep, pripravljalna dejanja, izvršitvena dejanja oziroma poskus in dokončano kaznivo dejanje. Upoštevaje načelo zakonitosti velja glede kaznivosti teh faz, da goli naklep ni nikoli kazniv, praviloma je kaznivo samo dokončano kaznivo dejanje; če gre za hujša naklepna kazniva dejanja in če je tako določeno v zakonu, je kazniv tudi poskus kaznivega dejanja; pripravljalna dejanja, ki so zunanje objektivno zaznavne manifestacije storilčeve odločitve, da bo izvršil kaznivo dejanje, so praviloma nekazniva. S pripravljalnimi dejanji se ne uresničuje kakšnega zakonskega znaka kaznivega dejanja, temveč šele pripravlja sredstva za izvršitev, ustvarja možnosti in pogoje za izvršitev, pridobiva sodelavce ali zasleduje žrtev, da bi spoznal njene navade, si ogleduje kraj dejanja in podobno. Tako s pripravljalnimi dejanji praviloma še niso niti napadeni, niti neposredno ogroženi ne kazenskopravne dobrine, ne kakšen poseben ali posamezen objekt kazenskopravnega varstva. Pripravljalno dejanje praviloma že po svoji naravi (ker je še zelo oddaljeno od prepovedane posledice, ki naj bi na koncu nastala) ne dosega tolikšne stopnje nevarnosti, da bi bila kazenskopravno represivna intervencija upravičena in potrebna. Zato so pripravljalna dejanja načeloma nekazniva. Samo v izjemnih primerih lahko zakon določi, da je kaznivo tudi pripravljalno dejanje, torej da je pripravljanje kaznivega dejanja posebno kaznivo dejanje (delictum sui generis). V takem primeru je neko ravnanje, ki je po svoji naravi sicer pripravljalno za izvršitev določenega kaznivega dejanja, inkriminirano kot posebno kaznivo dejanje z vsemi temeljnimi elementi in zakonskimi znaki kaznivega dejanja(1).

5. Kaznivo dejanje izdelovanja in pridobivanja orožja in pripomočkov namenjenih za kaznivo dejanje po prvem odstavku 306. člena KZ-1 stori, kdor orožje, razstrelilne snovi ali pripomočke, s katerimi se lahko napravijo, ali strupe, za katere ve, da so namenjeni za kaznivo dejanje, izdela, ali si jih pridobi, ali jih hrani, ali komu omogoči, da do njih pride. Po vsebini je to kaznivo dejanje pripravljalno dejanje, ki je opredeljeno kot posebno samostojno kaznivo dejanje (delictum sui generis). Izvršitveno dejanje je izdelovanje ali pridobivanje orožja, ali razstrelilnih snovi ali pripomočkov, s katerimi se lahko naredijo; to kaznivo dejanje lahko storilec storil le naklepno, zato mora biti v njegovi zavesti, da gre za orožje oziroma pripomočke za storitev kaznivega dejanja.

6. Iz opisa obdolžencema očitanega kaznivega dejanja po prvem odstavku 306. člena KZ-1 izhaja, da naj bi ga storila s tem, da sta po predhodnem dogovoru hranila pripomoček (na roko narisano skico), s katerim se lahko napravijo razstrelilne snovi, namenjene za kaznivo dejanje. Ne le, da iz opisa dejanja ne izhaja očitek obdolžencema, da sta vedela da hranita pripomoček za storitev kaznivega dejanja, saj je kaznivo dejanje izdelovanje ali pridobivanje teh sredstev ali snovi z zavestjo, da bodo namenjena za kaznivo dejanje oziroma omogočanje pridobitve takšnih sredstev ali snovi, temveč je tudi zmotna presoja sodišča v izpodbijani pravnomočni sodbi, da gre v konkretnem primeru za pripomoček za izdelavo orožja ali razstrelilnih snovi v smislu prvega odstavka 306. člena KZ-1. 7. V obravnavani zadevi so policisti v rokovniku enega od obdolžencev našli na roko narisani manjši skici (velikosti približno 8 x 8 cm), pri čemer je pri eni pisalo „bomb“. Skici so policisti posredovali specialni enoti GPU zaradi ugotovitev, ali je s pomočjo teh skic mogoče izdelati eksplozivno napravo. Iz strokovnega mnenja Specialne enote GPU (list. št. 27 – 28) o zaseženih skicah izhaja, da gre za „preprost načrt vezave elektronske ure (timer), tranzistorja v vlogi stikala in baterije. Na eni skici so označeni zgolj poli vezave in dodatna baterija, medtem ko je iz druge skice razvidno, da gre za načrt eksplozivne naprave, saj je izdelovalec skice ob izhodni stopnji vezja pripisal „bomb“.

8. Sodišče prve stopnje v izpodbijani pravnomočni sodbi ugotavlja, da so pripomoček za izdelavo orožja ali razstrelilnih snovi vse tiste delovne naprave in materiali, s katerimi se ta sredstva naredijo. Taka razlaga pripomočka izhaja tudi iz jezikovne razlage tega pojma (SSKJ), saj je pripomoček priprava, snov, ki se uporablja za opravljanje določene dejavnosti, za dosego določenega cilja. Vendar pa morajo po presoji Vrhovnega sodišča biti te delovne naprave in materiali bistveni za izdelavo orožja ali razstrelilnih snovi, kar mora sodišče ugotavljati in presojati v vsakem primeru posebej. V obravnavani zadevi sta obdolženca hranila v rokovniku na roko narisano skico (prerisano z interneta), po strokovnem mnenju ocenjeno kot „preprost načrt vezave elektronske ure, tranzistorja in baterije, ki bi omogočil osebi z osnovnim znanjem elektrotehnike izdelavo eksplozivne naprave.“ Tak načrt eksplozivne naprave, kot je bil najden v rokovniku enega od obdolžencev, ni predmet, priprava ali snov za izdelavo eksplozivne naprave, niti za njeno izdelavo ni bistven, saj ga kot takega niti policisti ob najdbi niso prepoznali in so o v rokovniku najdeni prostoročni skici zahtevali strokovno mnenje specialne enote, po katerem skica predstavlja koncept izdelave eksplozivne naprave, višje sodišče pa govori o „idejnem načrtu“. Izdelovalec bi moral za izdelavo delujoče eksplozivne naprave izbrati ustrezno elektronsko komponento (uro, telefon), ki je sposobna oddati ustrezno močan izhodni signal in ustrezno baterijo, preko katere je mogoče aktivirati detonator ali električni vžigalnik ter s pomočjo slednjega tudi eksplozivno snov, o tem skica ni imela navodil. V konkretnem primeru tudi ob povsem neizkazanem naklepu obdolžencev glede načrtovanja storitve kaznivega dejanja, take skice, ki prikazuje koncept izdelave eksplozivne naprave, po presoji Vrhovnega sodišča ni moč šteti za pripomoček v smislu prvega odstavka 306. člena KZ-1. Ne v izreku sodbe niti v njeni obrazložitvi ni ugotovljeno, da bi obsojenca načrtovala izdelavo bombe ali da bi jo izdelal kdo drug, očita se jima le, da bi eksplozivno napravo lahko izdelala ali načrt izročila drugim osebam. Ob razlagi pojma pripomočka kot izhaja iz izpodbijane pravnomočne sodbe, bi torej že pridobitev ali posest enega od predmetov za običajno rabo (na primer mobilnega telefona, elektronske ure), ki se lahko uporabi za izdelavo eksplozivne naprave (timer), pomenila izpolnitev zakonskih znakov kaznivega dejanja po prvem odstavku 306. člena KZ-1. 9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče zahtevama zagovornikov obeh obdolžencev ugodilo in ob ugotovljeni kršitvi kazenskega zakona izpodbijano pravnomočno spremenilo in oba obdolženca oprostilo obtožbe za kaznivo dejanje po prvem odstavku 306. člena KZ-1. 10. Izrek o stroških kazenskega postopka temelji na določilu 98. a člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 96. člena ZKP.

Op. št. (1): Dr. Ljubo Bavcon in soavtorji, Kazensko pravo, splošni del, Ur. l. RS, Ljubljana 2003, stran 322-325.