Jedro

Namen dovoljene obnove upravnega postopka po določbi 9. točke 260. člena ZUP je treba razlagati v zvezi z 9. členom ZUP (načelo zaslišanja stranke), iz katerega izhaja, da je treba pred izdajo odločbe (tudi v obnovljenem postopku) stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo, in da organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom. To sicer ne pomeni, da mora organ v obnovljenem postopku ponoviti vse dokaze, izvedene v prvotnem postopku (to je lahko odvisno od narave posameznega dokaza), mora pa organ stranki oziroma stranskemu udeležencu, ki mu v prvotnem postopku ni bil priznan takšen položaj, dati možnost, da se izjavi o vseh pravno odločilnih dejstvih in dokazih.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Ptuj (v nadaljevanju prvostopenjski organ) odločila, da gradbeno dovoljenje Upravne enote Ptuj, Oddelka za okolje in prostor z dne 23. 3. 2017 pod št. 351-1238/2016-12 (04068) izdano investitorju A.A., za novogradnjo stanovanjskega objekta na zemljišču parc. št. 250/22 k.o. ..., pusti v veljavi.

2. Iz obrazložitve je razvidno, da je bila prvostopenjska odločba izdana v postopku, ki je bil na predlog tožnice obnovljen iz razloga 9. točke 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Obnova postopka je bila dovoljena v obsegu, da se predlagateljica obnove postopka pritegne v postopek kot stranska udeleženka ter se v postopku predložijo morebitni drugi dokazi potrebni za ponovno odločitev o zadevi. Tožnica je namreč lastnica zemljišča parc. št. 259/2 in 250/1, k.o. ..., in sicer sosednjih zemljišč predmetne gradbene parc. št. 250/22, k.o. ... V obravnavanem primeru je Upravna enota Ptuj investitorju A.A. izdala odločbo št. 351-1238/2016-12, z dne 23. 3. 2017 s katero je dovolila novogradnjo stanovanjskega objekta na zemljišču parc. št. 250/22, k.o. ... pod pogoji citirane odločbe ter predloženi projektni dokumentaciji PGD št. 766/16, izdelani pri družbe B. d.o.o. 3. V obnovljenem postopku je prvostopenjski organ razpisal obravnavo z ogledom na kraju samem dne 5. 9. 2017 in povabil stranke ter stransko udeleženko ter jim dal možnost, da se izjavijo o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe. V predlogu za obnovo postopka je bilo navedeno, da je investitor A.A. izvedel nasip v višini 2,8 m in tako močno posegel v kvaliteto bivanja tožnice. Po pregledu celotne dokumentacije, opravljenem ogledu na kraju samem se je v obnovljenem postopku ugotovilo, da izveden nasip ni bil predmet gradbenega dovoljenja, nikakor pa ne v višini, kot ga navaja tožnica kot predlagateljica obnove postopka. Brežina na parc. št. 250/22, k.o. ... je izvedena v odmiku najmanj 4 m od sosednjega zemljišča, odvodnjavanje meteornih voda je speljano po zemljišču v lasti investitorja. Glede na navedeno je upravni organ v obnovljenem postopku ugotovil, da je investitor izpolnil zahteve kot jih določa Zakon o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). Prvostopenjski organ je odločil, da je gradbeno dovoljenje oz. odločba o gradbenem dovoljenju bila izdana v rednem postopku in je pravilna ter zakonita, zato jo je pustil v veljavi.

4. Zoper navedeno odločbo je vložila tožnica pritožbo, o kateri je odločalo Ministrstvo za okolje in prostor in jo zavrnilo. Tožena stranka se v drugostopenjski odločbi sklicuje na stališče Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v sodbi opr. št. X Ips 516/2007, da obnova postopka ni dovoljena zaradi pomanjkljivo ali napačno ugotovljenega dejanskega stanja ali pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava, če gre za obnovo postopka po 9. točki 260. člena ZUP, je dovoljena le zaradi varovanja pravic ali pravnih koristi oseb, ki v prvotnem postopku niso sodelovale kot stranke, ne more pa biti dovoljena za varovanje javnih koristi. Tožena stranka ugotavlja, da je tožnica ugovarjala izvedbi nasipa pred izgradnjo stanovanjskega objekta po gradbenem dovoljenju v zadevi in po njenem prepričanju ni bil zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja oz. je geodetski načrt ponarejen. To pa je po njenih trditvah povzročilo, da je stanovanjski objekt višji od okoliških, kar ni v skladu s predpisi, ruši krajevni videz in zastira pogled, zgrajeni nasip pa z odtekanjem vode ogroža njeno nepremičnino. Drugostopenjski organ ugotavlja, da je tožnica dosegla status stranske udeleženke kot lastnica zemljišča parc. št. 249/2 in 250/1, k.o. ..., od katerih je objekt oddaljen več kot 15 m in pred mejo vzporedno teče v naravi kolovozna pot. Kot izhaja iz ugotovitev prvostopenjskega organa iz izpodbijane odločbe in čemu tudi tožnica ne oporeka, je stanovanjski objekt tožnice na zemljišču parc. št. 250/1, k.o. ... od meje z zemljiščem gradnje oddaljen cca 40 m. Med slednjim in zemljiščem gradnje pa na istem zemljišču ležita še gospodarsko poslopje ter lopa. Od vseh teh pa je lopa kot najbližji objekt od objekta predlagane gradnje oddaljena cca 22 m. Kot je pojasnjeno, tožnica svoj pravni interes črpa iz lastninske pravice na sosednji nepremični v okviru, ki ji ga daje prostorski akt v zadevi tako v odnosu do namembnosti objekta, ki je predmet obnove ter njegove oddaljenosti, velikosti ter morebitnih vplivov. Vpliv gradnje objekta kot stanovanjskega je glede na to namembnost praviloma zanemarljiv. Pri tem Odlok v zadevi glede varovanja določenega pogleda niti ne vsebuje nobenih pogojev. Ob teh zatrjevanih vplivih bi bil ob dejstvu skupne meje med zemljišči ter padajočih kot terena realno pričakovan le vidik odvajanja odpadnih meteornih voda, kar pa je kot je ugotovil že prvostopenjski organ, da je v PGD v zadevi urejeno na način, ki tovrstni vpliv na sosednje zemljišče onemogoča. Z ostalimi ugovori pa tožena stranka meni, da tožnica ne varuje svojih na zakon ali na drug predpis oprtih osebnih koristi, pač pa le k večjemu bodisi javni interes, česar pa v tem postopku sama ne more uspešno uveljavljati.

5. Tožnica je vložila tožbo v upravnem sporu, s katero izpodbija odločbo Upravne enote Ptuj z dne 21. 12. 2017. Navaja tako kot že v upravnem postopku, da je bil na zemljišču predmet gradnje parcele št. 250/22, k.o. ... že pred pričetkom novogradnje izveden umetni nasip do višine 80 cm. Po takratnem kmetijskem odloku bi lahko nasip bil samo v višini 50 cm, zato bi ga moral že župan, ki je kupil to zemljišče odstraniti. V februarju leta 2016 se je pričela graditi avtocesta in nasip na višino 2,67 m od takratne njive, ki je bila na istem nivoju, kot njeno dvorišče. Bistvo vsega je, da je investitor A.A. naredil nasip na nasip, potem pa so mu geodeti izdelali geodetsko dokumentacijo. Pri izdaji gradbenega dovoljenja ali tega niso vedeli, na kako visokem nasipu izdajo gradbeno dovoljenje, ali pa so bili z županom zmenjeni. Tožnica navaja, da je nasip razvrednotil njeno parcelo, uničil kvaliteto življenja, z nasipom jo ogroža sneg na škarpi, ki je visoka po nagibu več kot 3 m in dolga 40 m. Ko se je sneg topil, je voda odtekala preko utrjene poti direktno na njeno parcelo. Pri prvem nasipu, ne pri drugem je nihče ni niti vprašal za soglasje. Vse se je delalo na črno. Tudi cesta na zahodni strani njene parcele in županove je naravno višja od njene parcele. Sleme novo zgrajenega objekta je višje od njenega objekta in ker je parcela nasipa višja od njene parcele, je krajevni videz z njene strani porušen, tudi občinski odlok določa, da morajo biti sosednje parcele v enaki višini. Tožnica meni, da je bil nasip zgrajen brez vsakega dovoljenja, prav tako brez njenega soglasja, kot sosede, po višini bistveno odstopa od prakse in načina izdajanja drugih dovoljenj na podobnem terenu. Ko so bile dne 4. 5. 2018 nevihte s točo, se je ponovno pokazalo, kako teče voda iz nasipa kot potok. Vsa voda se je iztekala na tožničino parcelo. Sedaj se pa boji, da ji bo podtalnica vdrla v klet. Voda je segala od 25 do 30 m od nasipa na njeno dvorišče. Tožnica je predložila tudi videoposnetek kot dokaz, kako teče voda iz tega nasipa na njeno dvorišče. Tožnica predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odpravi sporno gradbeno dovoljenje in vrne v ponovno obravnavo.

6. Tožena stranka ni vložila odgovora na tožbo, pač pa je sodišču predložila upravne spise.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Sodišče v obravnavani zadevi presoja zakonitost in pravilnost odločitve prvostopenjskega organa, ki je odločbo o gradbenem dovoljenju Upravne enote Ptuj z dne 23. 3. 2017 pod opr. št. 351-1238/2016-12 (04068) izdano investitorju A.A., za novogradnjo stanovanjskega objekta na zemljišču parcele št. 250/22 k.o. ...pustil v veljavi.

9. V skladu s prvim odstavkom 270. člena ZUP izda pristojni organ na podlagi podatkov, ki so bili zbrani v prejšnjem postopku in v obnovljenem postopku, odločbo o zadevi, ki je bila predmet postopka; z njo lahko pusti prejšnjo odločbo, ki je bila predmet obnove v veljavi, ali pa jo odpravi ali razveljavi in nadomesti z novo.

10. V zadevi ni sporno, da je bila v tej zadevi dovoljena obnova postopka iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP. Prvostopenjski organ je s sklepom št. 351-1238/2016-17 (04068) z dne 26. 6. 2017 dovolil obnovo postopka, končanega z izdajo odločbe Upravne enote Ptuj o gradbenem dovoljenju pod. št. 351-1238/2016-12 (04068) z dne 23. 3. 2017 s katerim je bila investitorju A.A., Videm pri Ptuju, dovoljena novogradnja stanovanjskega objekta na zemljišču parcele št. 250/22, k.o. ... Obnova se je dovolila v obsegu, da se tožnica kot predlagateljica obnove postopka, kot lastnica sosednjih zemljišč parc. št. 259/2 in 250/1 k.o. ..., pritegne v postopek kot stranska udeleženka in se v postopek predložijo morebitni drugi dokazi potrebni za ponovno odločitev o stvari zadeve. S tem sklepom se je zadržala izvršitev gradbenega dovoljenja z dne 23. 3. 2007. 11. Namen dovoljene obnove upravnega postopka po določbi 9. točke 260. člena ZUP je treba razlagati v zvezi z 9. členom ZUP (načelo zaslišanja stranke), iz katerega izhaja, da je treba pred izdajo odločbe (tudi v obnovljenem postopku) stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (prvi odstavek), in da organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom (tretji odstavek). To sicer ne pomeni, da mora organ v obnovljenem postopku ponoviti vse dokaze, izvedene v prvotnem postopku (to je lahko odvisno od narave posameznega dokaza), mora pa organ stranki oziroma stranskemu udeležencu, ki mu v prvotnem postopku ni bil priznan takšen položaj, dati možnost, da se izjavi o vseh pravno odločilnih dejstvih in dokazih1. 12. Pravica do stranske udeležbe v upravnem postopku je urejena v 43. členu ZUP. Po prvem odstavku 43. člena ZUP ima pravico udeleževati se postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes, tega pa izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Po drugem odstavku istega člena je pravna korist neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. Tožnici je tako v obnovi postopka bila dana pravica do stranske udeležbe.

13. Kot izhaja iz vsebine tožbe, je tožnica sprožila upravni spor, ker se ne strinja z izpodbijano odločitvijo, torej z odločitvijo, ki je bila sprejeta v postopku obnove postopka izdaje gradbenega dovoljenja investitorju A.A. za novogradnjo stanovanjskega objekta na zemljišču parc. št. 250/22 k.o. ... po predloženi projektni dokumentaciji PGD št. 766/16, izdelani pri družbe B. d.o.o. 14. Tožnica je ugovarjala izvedbi nasipa na sosednjem zemljišču investitorja parc. št. 250/22, k.o. ... Navaja, da je že pred začetkom novogradnje bil izveden umeten nasip do višine 80 cm in kasneje ob graditvi avtoceste še 2,67 m visok nasip. Sleme novo zgrajenega objekta je tako višje od njenega objekta, za kar investitor ni imel podlage v gradbenem dovoljenju. Res je, kar ugotavlja tožnica, da investitor ni imel podlage v gradbenem dovoljenju za graditev navedenih nasipov, saj nasip ni bil predmet gradbenega dovoljenja, kot je to pravilno ugotovil na ogledu in pregledu dokumentacije tudi prvostopenjski organ. Brežina na parc. št. 250/22, k.o. ... je bila izvedena v odmiku 4,0 m od zemljišča v lasti tožnice, odvodnjavanje meteornih voda pa je speljano po zemljišču v lasti investitorja.

15. Sodišče se je seznanilo z video posnetkom, ki ga je predložile tožnica, iz katerega je razvidno, da iz brežine sosednjega zemljišča čez javno kolovozno pot do zemljišča tožnice odteka voda. V gradbenem dovoljenju je določen način zagotovitve minimalne komunalne oskrbe, in sicer med drugim odvajanje meteornih voda preko peskolovov do zbiralnega jaška od koder se spelje v ponikalnico na funkcionalnem zemljišču investitorja. Glede na dejstvo, da izgradnja nasipa ni predmet gradbenega dovoljenja tudi sodišče v obravnavani zadevi, ko presoja pravilnost odločitve prvostopenjskega organa v zvezi z izdajo gradbenega dovoljena, ne more presojati zakonitosti in pravilnosti izgradnje predmetnega nasipa. Prav tako ni mogoče v tem postopku izpodbijati pravilnosti gradbenega dovoljenja zaradi nezakonite gradnje, kot trdi tožnica, da je bil nasip zgrajen brez vsakega dovoljenja.

16. Nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov je v pristojnosti ustreznih inšpekcijskih služb (2. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru – ZIN). Nadzor nad gradnjo, ki se izvaja v nasprotju z gradbenim dovoljenjem oz. v primeru nelegalne gradnje, izvaja gradbeni inšpektor v skladu z določili Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), ki je veljal v času gradnje oz. izdaje izpodbijane odločbe. Tudi spoštovanje predpisov glede odvajanja meteornih voda je v pristojnosti ustreznih inšpekcijskih služb. 17. Po oceni sodišča so pavšalne navedbe tožnice, da je geodetski načrt, ki ga je v obnovljenem postopku predložil investitor s strani pooblaščenega geodeta - C. s.p., ki upravičuje skladnost gradnje po predložitvi PGD in potrjuje izvedeno kontrolo višine izvedene temeljne plošče, ponaredek. Te navedbe zato ostajajo na ravni gole trditve, ki sodišču ne daje podlage za presojo njene utemeljenosti. Vendar pa sodišče posebej poudarja, da brez konkretnih tožbenih navedb v zvezi z nepravilnostjo pri izdaji gradbenega dovoljenja, nima podlage za vsebinsko presojo v tej smeri.

18. Ker je izpodbijana odločitev pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

19. O zadevi je sodišče odločilo brez glavne obravnave, saj zatrjevanje nezakonitosti gradnje nasipa kot to uveljavlja tožnica, ni relevantno dejstvo za ugotavljanje zakonitosti izpodbijane odločbe, ker se gradbeno dovoljenje ne nanaša na izgradnjo spornega nasipa. Tožnica se je v tožbi sklicevala na več dokazov, ki pa se nanašajo izključno na dejansko stanje izgradnje spornega nasipa in s tem povezano uporabo materialnega prava, ki pa za odločitev zakonitosti izdaje obravnavanega gradbenega dovoljenja ni relevantno, zato je sodišče odločilo na seji (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

1 Vrhovno sodišče RS, sodba opr. št. X Ips 516/2007 z dne 8. 12. 2010.