Jedro

Vdova ni pojasnila, iz česa oziroma iz katerih virov (kakšnega dela) so bila privarčevana ta sredstva. Tega ni pojasnila niti hči (ki priznava vdovin izločitveni zahtevek). Le če bi konkretno izkazala (za verjetno), da ta denarna sredstva izvirajo iz njenega, zapustnikovega ali njunega skupnega dela (kamor sodijo tudi prejemki enega ali drugega, ki so rezultat dela, npr. plača ali pokojnina), bi bilo mogoče šteti njeno pravico za verjetnejšo in na pravdo napotiti vnukinjo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (3. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dedinja A. A. krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Prvo sodišče je prekinilo zapuščinski postopek zaradi napotitve zapustnikovih dedinj na pravde. Med drugim je napotilo dedinjo B. B. na pravdo, da so denarna sredstva na zapustnikovih bančnih računih skupno premoženje nje in zapustnika, da je polovica teh denarnih sredstev njena last in zato ne spada v zapuščino (3. točka izreka sklepa).

2. Zoper ta del sklepa prvega sodišča se pritožuje zapustnikova vdova B. B. (vdova), ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni ta del sklepa tako, da na pravdo napoti zapustnikovo vnukinjo A. A. (vnukinja), podrejeno pa, da sklep v tem delu razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje. Navaja, da je živela z zapustnikom v zakonski zvezi in ekonomski skupnosti več kot 60 let. V tem času sta ustvarila skupno premoženje. Vanj spadajo tudi vsa privarčevana denarna sredstva, ki so bila z delom pridobljena v času trajanja njune zakonske zveze, čeprav so bila hranjena na bančnih računih zapustnika. V skladu z zakonsko domnevo je polovica teh denarnih sredstev njena last in zato ne spada v zapuščino. Bolj verjetno je, da so ta denarna sredstva skupno premoženje, kot pa da so posebno premoženje zapustnika.

3. Vnukinja v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Vdova in zapustnikova hči C. C. (hči) imata lahko istega pooblaščenca glede na njuna stališča v zadevi, saj ne gre za kolizijo njunih interesov v postopku. Glede na podatke spisa, trditve dedinj in pravila o dokaznem bremenu je pravilno stališče prvega sodišča, da šteje pravico vdove za manj verjetno. Povsem mogoče je, da so denarna sredstva na zapustnikovih bančnih računih res skupno premoženje zapustnika in vdove, vendar pa bi vdova morala to verjetneje izkazati. Trditve vdove so bile preskope in dokazno nepodprte, da bi se lahko njena pravica štela za verjetnejšo od pravice vnukinje. Vdova je sicer navedla, da sta z zapustnikom živela v več kot 60 let trajajoči zakonski in ekonomski skupnosti, da sta v tem času z delom ustvarila skupno premoženje, da vanj sodijo tudi denarna sredstva na zapustnikovih računih, ki predstavljajo njune prihranke, in da sta bila njuna deleža na tem skupnem premoženju enaka, vendar pa ni pojasnila, iz česa oziroma iz katerih virov (kakšnega dela) so bila privarčevana ta sredstva. Tega ni pojasnila niti hči (ki priznava vdovin izločitveni zahtevek). Le če bi vdova konkretno izkazala (za verjetno), da ta denarna sredstva izvirajo iz njenega, zapustnikovega ali njunega skupnega dela (kamor sodijo tudi prejemki enega ali drugega, ki so rezultat dela, npr. plača ali pokojnina), bi bilo mogoče šteti njeno pravico za verjetnejšo in na pravdo napotiti vnukinjo.

6. Zgolj na podlagi dejstva dolgoletne življenjske in ekonomske skupnosti zakoncev ni mogoče šteti v tem času pridobljenega premoženja kot skupnega. Potrebno je, da je premoženje v času zakonske zveze pridobljeno z delom (enega ali drugega ali obeh zakoncev). Nasproti trditvam vdove stoji zakonska domneva (primerjaj drugi odstavek 11. člena SPZ, ki ga je mogoče uporabiti tudi za denarna sredstva), da denarna sredstva pripadajo imetniku bančnega računa. Iz pridobljenih bančnih podatkov izhaja, da se sporna denarna sredstva nahajajo na zapustnikovih bančnih računih (ob tem iz zapustnikove oporoke izhaja, da zapustnik našteva kot svoje imetje, ki ga zapušča ženi, tudi vloge na svojih tekočih računih). Glede na takšen položaj prvemu sodišču ni preostalo drugega, kot da je štelo pravico vdove za manj verjetno.

7. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen in 2. točka 365. člena ZPP).

8. Vnukinja krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 174. člena ZD).