Jedro

Zemljiškoknjižni postopek odločanja o dovolitvi zaznambe izvršbe in z zaznambo povezanih vpisih, se začne v trenutku, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme obvestilo izvršilnega sodišča o sklepu o izvršbi, ki mu je priložen odpravek tega sklepa. Gre torej zgolj za obvestilo, h kateremu mora biti priložen sklep o izvršbi.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dolžnik nosi sam svoje pritožbene stroške.

Zaznamba nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa se izbriše.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v P. z dne 10.6.2005, pri nepremičninah parc. št. 1285/1, 1285/2 in 1285/3, k.o. P., last dolžnika M.B. do 1/2, dovoli zaznamba navedenega sklepa o izvršbi in vknjižba hipoteke za terjatev v višini 1.102.530 EUR s pp v korist upnika S. d.o.o..

Zoper sklep se pritožuje dolžnik po pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, da se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v celoti razveljavi in naloži upniku v plačilo vse stroške, ki jih je imel dolžnik v predmetnem postopku. Meni, da je sklep nepravilen. Navaja, da je že upnik z vlogo z dne 15.6.2005 delno umaknil predlog za izvršbo v višini 373.718 EUR zaradi plačil dolžnika do dne 17.5.2005. Dolžnik je v tem izvršilnem postopku naveden le kot porok iz notarskega zapisa z dne 10.4.2003, ki naj bi bil podlaga za izdani sklep o izvršbi. Dolžnik je zoper sklep o izvršbi pravočasno ugovarjal. V nadaljevanju je formalno glavni dolžnik po notarskem zapisu - to je družba R. d.o.o. plačal še 62.500 EUR v tolarski protivrednosti dne 10.6.2005, 62.500 EUR v tolarski protivrednosti dne 13.7.2005, enak znesek v tolarski protivrednosti dne 16.18.2005 ter še 19.9.2005 in dne 17.10.2005. Dolg se mesečno redno odplačuje, ne glede na dejstvo, da ne glavni dolžnik, ne porok, dolžnik v tem postopku, dejansko nista zavezanca za plačilo, saj je resnični dolžnik družba A. d.o.o., kar zatrjuje dolžnik v ugovoru, o katerem pa sodišče še ni odločalo, pač pa vztrajno nadaljuje z izvršilnimi dejanji, neupoštevajoč izvršena plačila in ugovorne navedbe. Odplačano je bilo že 1.125.000 EUR in dolg po izvršbi je na današnji dan odprt le še za znesek 312.500 EUR. Za navedeni znesek ni mogoče izvrševati vseh predlaganih izvršilnih sredstev in dovoliti zaznambe izvršbe. Sodišče kljub vloženemu ugovoru nadaljuje z izvršilnimi dejanji, namesto da bi odločilo o upnikovem umiku izvršilnega predloga ter šele nato nadaljevalo z izvršilnimi dejanji. Takšno ravnanje sodišča ni pravilno. Mesečni zneski dolga se redno poravnavajo. Poravnava jih družba R. d.o.o., zato je upnik neupravičeno vložil izvršilni predlog zoper poroka, na podlagi katerega se sedaj z zaznambo izvršbe in hipoteke neutemeljeno posega v osebno premoženje dolžnika, ki dejansko sploh ni dolžnik, pa te možnosti vse do izdaje sklepa še vedno ni uspel dokazati, saj sodišče njegovih navedb sploh ne upošteva. Upnik je predlagal pet izvršilnih sredstev in predlagal, da sodišče začne z vsemi izvršilnimi sredstvi naenkrat, ker gre za velik znesek. To več ne drži, saj gre le še za znesek 312.500 EUR. Sklep o izvršbi pa je sodišče že začelo realizirati, tako da je zaznamovalo sklep o izvršbi v sodnem registru Okrožnega sodišča v K. za družbo S. d.o.o. in Okrožnega sodišča v K. za družbo R. d.o.o.. Dolžnik je predlagal sodišču tudi omejitev izvršilnih sredstev, vendar sodišče tudi o tem predlogu ni odločilo. Sklep ni pravilen. Upnik sploh ne zasleduje izvršilnega predloga za navedeno terjatev v višini, kot je sodišče dovolilo zaznambo izvršbe in hipoteke, saj je sam podal delni umik izvršilnega predloga. V čigavem interesu torej sodišče sedaj vpisuje napadeni sklep? Sodišče ne sme odločati preko meja postavljenih zahtevkov. Upoštevati mora dejansko stanje na dan sklepanja oz. odločanja. Na dan odločitve, to je 30.9.2005, dejstva niso taka, kot jih je sodišče zajelo v svoji odločbi, zato je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje in na to je tudi zmotno uporabilo materialno pravo in s tem kršilo določbe postopka ter prekoračilo zahtevek upnika. Zaznamba izvršbe na nepremičnino v zemljiški knjigi je hud poseg v dolžnikovo sfero. Sploh, če gre za postopek izvršbe na podlagi notarskega zapisa, kjer sodišče z neodločanjem o ugovoru dolžnika in tudi o upnikovem delnem umiku izvršilnega predloga, hkrati krši dolžnikove pravice o izjasnitvi glede zahtevkov in navedb nasprotne stranke. O ugovoru dolžnika še ni bilo odločeno, ta sklep je vsaj preuranjen, če že ne nezakonit. Skladno z načelom sorazmernosti vtoževane terjatve in števila in vsebine izvršilnih sredstev, je glede na preostali znesek 312.500 EUR ob rednem mesečnem plačevanju glavnega dolžnika šteti, da gre za izkoriščanje izvršilnega postopka in povzročanje škode dolžniku, ki je zaradi navedenih izvršilnih dejanj že utrpel hudo moralno škodo. Sodišče se v svoji odločbi sklicuje na obvestilo izvršilnega sodišča. Tudi takšno obvestilo mora imeti resnično in pravno podlago. Zoper navedeno obvestilo, katerega vsebina dolžniku sploh ni znana, pa dolžnik ni imel možnosti nobenega pravnega sredstva, zato napada sklep v celoti.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 86. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino (zaznamba izvršbe). Pri odločanju o vpisih, o katerih odloča po uradni dolžnosti, odloča zemljiškoknjižno sodišče o pogojih iz 2. do 5. tč. 1. odst. 148. čl. ZZK-1. Odloči torej, ali listina, na podlagi katere odloča o vpisu po uradni dolžnosti, po vsebini in drugih lastnostih ustreza pogojem, ki jih ta zakon določa za listine, ki so podlaga za vpis, če je vpis glede na stanje zemljiške knjige dovoljen, če po stanju zemljiške knjige ne izhaja druga ovira za vpis in če so izpolnjeni drugi pogoji za dovolitev vpisa, ki jih za posamezno vrsto določa ta zakon. Da so ti pogoji izpolnjeni, je sodišče prve stopnje ugotovilo, dolžnik pa v pritožbi ne trdi, da ne bi bili. O dovolitvi zaznambe izvršbe, torej odloča zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti na podlagi sklepa, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo. Zemljiškoknjižni postopek odločanja o dovolitvi zaznambe izvršbe in z zaznambo povezanih vpisih, se zato začne v trenutku, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme obvestilo izvršilnega sodišča o sklepu o izvršbi, ki mu je priložen odpravek tega sklepa (prim. 1. odst. 133. čl. ZZK-1). Gre torej zgolj za obvestilo, h kateremu mora biti priložen sklep o izvršbi. Izvršba pa se v skladu s čl. 46/1 Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. ZIZ glede zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, kot prvega od izvršilnih dejanj pri izvršbi na nepremičnine, ne določa drugače. Zato se zaznamba sklepa o izvršbi opravi že na podlagi nepravnomočnega sklepa o izvršbi in zanjo ni potrebna pravnomočnost sklepa o izvršbi. Za zemljiškoknjižno sodišče zadošča, da je vpis, ki ga dovoli, skladen z zemljiškoknjižnim stanjem in sklepom o izvršbi (2. odst. 148. čl. ZZK-1). Zato so pritožbene navedbe, da je sklep o izvršbi nepravilen, da je dolžnik zoper sklep ugovarjal, da je del dolga že odplačan in da se dolg redno odplačuje, da je resnični dolžnik A., da je dolžnik predlagal omejitev izvršbe in da je izvršilno sodišče s tem, ko ni odločalo o ugovoru, kršilo dolžnikove pravice o izjasnitvi in da je dolžnik zato utrpel hudo moralno škodo, za odločitev v tej zadevi, ko sodišče odloča le o zaznambi izvršbe ter ob tem vknjiži tudi hipoteko po uradni dolžnosti (88. čl. ZZK-1), neupoštevne. Če bo sklep o izvršbi, ki je podlaga za zaznambo, razveljavljen oz. spremenjen, tako da bo predlog za izvršbo na nepremičnino zavrnjen oz. zavržen ali če bo izvršba ustavljena in izvršilna dejanja razveljavljena zaradi umika predloga za izvršbo, bo zemljiškoknjižno sodišče v skladu s čl. 90 ZZK-1 na podlagi obvestila izvršilnega sodišča po uradni dolžnosti dovolilo izbris zaznambe izvršbe ter tudi izbris hipoteke, ki je bila vknjižena v zvezi z zaznambo izvršbe. Neutemeljeno pritožbo je zato sodišče prve stopnje zavrnilo in potrdilo pravilen in zakonit sklep prvostopenjskega sodišča, saj tudi kršitev, ki jih po uradni dolžnosti upošteva, ni zasledilo (2. tč. 3. odst. 161. čl. ZZK-1), ob tem pa hkrati dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa. Ker dolžnik s pritožbo ni uspel, nosi sam svoje pritožbene stroške (154., 165. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 120. čl. ZZK-1).