Jedro

Sodišče prve stopnje je zakonske razloge za odlog izvršbe na predlog prve dolžnice razlagalo preozko, ko je zatrjevano škodo na zdravju dolžnice zaradi izgube doma in izselitve iz njene hiše (realizacije obravnavane izvršbe) opredelilo kot pravno nepriznano škodo. Stališče sodišča prve stopnje, da je vsakršna škoda, ki je posledica realizacije izvršbe, nepriznana, pretirano omejuje dolžnika, da učinkovito zavaruje svoj položaj. Togo vztrajanje na navedenem stališču pomeni, da se da praktično absolutna prednost upniku pri prisilni izpolnitvi njegove terjatve, ne da bi se opravilo tehtanje nasprotujočih si interesov upnika in dolžnika, kar je pravzaprav bistvena vsebina zakonskega besedila prvega odstavka 71. člena ZIZ. Če izhajamo iz zakonskega besedila, je odlog vedno vezan na škodo, ki je posledica realizacije izvršbe, besedilo pa sodišču zapoveduje tehtanje, ki se nanaša na intenzivnost oškodovanja upnika in dolžnika.

Presoja sodišča mora biti pri izvršbi, ki ima za posledico izgubo doma, še posebej previdna.

Če ni zagotovljena učinkovita možnost odloga izvršbe niti v primeru, ko je verjetno, da bo prišlo do prisilne izvršitve nične obveznosti, zajete v notarskem zapisu, dopuščamo, da se ob uporabi državne prisile načenja same temelje pravne ureditve.

Izrek

I. Pritožbi prve dolžnice se delno ugodi, sklep sodišča prve stopnje v II. in III. točki izreka razveljavi in v tem obsegu vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V ostalem se pritožba zavrne in v I. točki izreka sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog z dne 7. 4. 2017 za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti (I. točka izreka), zavrnilo predlog prve dolžnice za odlog (II. točka izreka) in odločilo, da upnika sama krijeta stroške odgovorov na predlog za odlog (III. točka izreka).

2. Prva dolžnica se v pravočasni pritožbi zavzema za uporabo 52. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), saj meni, da se nanaša tudi na nepravilnosti sodišča. Meni, da bi ji moralo sodišče prve stopnje ponovno vročiti oba sklepa o izvršbi In 237/2014 in In 238/2014, ali jo vsaj poučiti, da lahko vloži ugovor. Sodišče prve stopnje ni izdalo nobene odločbe o nastopu pravnomočnosti. Meni, da je sodišče prve stopnje zašlo v notranje nasprotje, ko ni jasno, ali je pravnomočnost nastopila upoštevaje seznanitev dolžnice s spisom 9. 9. 2015 ali šele po pravnomočnosti sklepa o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti z dne 23. 6. 2016. Vztraja, da so podani zakonski pogoji, da se odloži izvršba do pravnomočne rešitve pravde o ničnostni tožbi glede izvršilnega naslova notarskega zapisa. Pojasnjuje razloge za ničnost in meni, da bi moralo sodišče upoštevati ničnost po uradni dolžnosti. Zatrjuje kršitev načela kontradiktornosti. Meni, da je zatrjevana bolezen prve dolžnice razlog, ki utemeljuje odlog izvršbe. Podaja stališče, da je izselitev iz hiše nenadomestljiva škoda, ki je večja od škode, ki jo bo utrpel upnik zaradi odloga. Predlaga spremembo sklepa tako, da se njenim predlogom ugodi, podrejeno pa predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje zaradi zmotne pravne kvalifikacije ni izvedlo dokaza s pritegnitvijo izvedenca medicinske stroke, čeprav je bil dokazni predlog podan v zvezi s pravno odločilnim dejstvom dolžničinega težkega zdravstvenega stanja, ki lahko pomeni razlog za odlog izvršbe.

5. Sodišče prve stopnje je zakonske razloge za odlog izvršbe na predlog prve dolžnice1 razlagalo preozko, ko je zatrjevano škodo na zdravju dolžnice zaradi izgube doma in izselitve iz njene hiše (realizacije obravnavane izvršbe) opredelilo kot pravno nepriznano škodo. Stališče sodišča prve stopnje, da je vsakršna škoda, ki je posledica realizacije izvršbe, nepriznana,2 pretirano omejuje dolžnika, da učinkovito zavaruje svoj položaj.

6. Togo vztrajanje na navedenem stališču pomeni, da se da praktično absolutna prednost upniku pri prisilni izpolnitvi njegove terjatve, ne da bi se opravilo tehtanje nasprotujočih si interesov upnika in dolžnika, kar je pravzaprav bistvena vsebina zakonskega besedila prvega odstavka 71. člena ZIZ. Če bi zakonodajalec menil, da se realizira izvršba za vsako ceno, možnosti odloga niti ne bi predvidel. Če izhajamo iz zakonskega besedila, je odlog vedno vezan na škodo, ki je posledica realizacije izvršbe, besedilo pa sodišču zapoveduje tehtanje, ki se nanaša na intenzivnost oškodovanja upnika in dolžnika.

7. Presoja sodišča mora biti pri izvršbi, ki ima za posledico izgubo doma, še posebej previdna in upoštevati poseben pomen za družinsko življenje posameznika. Gre za enega najbolj občutljivih vidikov človekovega življenja, zato je utemeljena ne samo posebna skrbnost, ampak tudi poudarjena vzdržnost (zadržanost) države in s tem sodišča, ko prisilno vanjo posega (tudi ko gre za prisilno izvršbo).3

8. Pri navedenem tehtanju je treba tudi upoštevati, da je odlog le začasno zadržanje upnikove pravice do izvršbe denarne terjatve (ki je že zavarovana z v izvršbi pridobljeno prisilno hipoteko, upnikova škoda pa omiljena s tekom zamudnih obresti), medtem ko izguba doma pomeni trajno in praviloma nepovratno posledico, ki izjemno intenzivno poseže v dolžnikov življenjski položaj.

9. Dolžnica se je sklicevala na svoje aktualno slabo zdravstveno stanje, ki jo lahko izguba doma in izselitev le še poslabša. Zdravje vsakogar je ustavno varovana kategorija (35. člen Ustave). Občutno poslabšanje zdravstvenega stanja je pravno priznana škoda, ki je težko nadomestljiva že po naravi stvari. Pri tem je splošno znano, da izguba oziroma izselitev iz doma pomeni intenziven poseg, ki se lahko odrazi tudi na fizičnem in duševnem zdravju dolžnika. Kakšen je pričakovan vpliv pri konkretnem posamezniku, lahko oceni le strokovnjak medicinske ali morda tudi psihološke stroke.

10. Tudi pravna teorija opozarja na pretirano strogost sodne prakse glede možnosti odloga izvršbe v primeru uveljavljanja ničnosti terjatve, zajete v neposredno izvršljivem notarskem zapisu.4 Ničnost je namenjena varstvu javnega reda (prisilnih prepovedi in zapovedi). Če ni zagotovljena učinkovita možnost odloga izvršbe niti v primeru, ko je verjetno, da bo prišlo do prisilne izvršitve nične obveznosti, zajete v notarskem zapisu, dopuščamo, da se ob uporabi državne prisile načenja same temelje pravne ureditve.

11. Neposredno izvršljiv notarski zapis namreč po kakovosti ni primerljiv klasičnim izvršilnim naslovom sodnim odločbam, za katere velja, da zaradi izvedene sodne kontrole in v posledici učinkov pravnomočnosti ni več dopustno v izvršilnem postopku dvomiti v njihovo pravilnost in zakonitost. Notarski zapis je zapis pravnega posla v posebni obliki, ki mu ob izpolnjevanju posebnih zakonskih pogojev, daje pravni red pomen izvršilnega naslova (4. člen Zakona o notariatu - ZN).5 Ta pa lahko tudi vsebuje zapis ničnega pravnega posla ali posamezne obveznosti. Že ureditev, ki dopušča sodno kontrolo v obliki ničnostne pravde, kaže na šibkost in različnost navedenega izvršilnega naslova v razmerju do klasičnih izvršilnih naslovov. Menimo, da mora sodišče pri presoji utemeljenosti odloga izvršbe navedeno šibkost ustrezno upoštevati pri ovrednotenju upnikovega položaja. Ta vidik lahko pride do izraza le, če se upošteva (najmanj) s strani dolžnika predloženo procesno gradivo in v tem okviru opravi preizkus verjetnega obstoja zatrjevanih ničnostnih razlogov. Pričakovano oškodovanje upnika, če ne bo prisilno izpolnjena obveznost iz izvršilnega naslova, je zagotovo manjše od dolžnikovega, če je izkazano za verjetno, da bo prišlo do izpolnitve nične obveznosti, torej takšne, za katero velja, da sploh nikoli ni obstajala.

12. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo, sklep v delu, ki se nanaša na predlog za odlog izvršbe s pripadajočo stroškovno odločitvijo, razveljavilo in v tem obsegu sodišču prve stopnje vrnilo zadevo v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku omogočiti prvi dolžnici, da s pritegnitvijo izvedenca uresniči pravico do učinkovitega sodelovanja v postopku. Pri izvedbi dokaza z izvedencem bo moralo sodišče prve stopnje postaviti vprašanja in po potrebi zahtevati pojasnila glede danega izvida in mnenja (prvi odstavek 252. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Šele, ko bo sodišče prve stopnje na podlagi izvedenega dokaza ugotovilo intenzivnost pričakovane škode pri dolžnici zaradi realizacije obravnavane izvršbe, bo lahko sprejelo novo odločitev o odlogu. Pri presoji se bo sodišče prve stopnje tudi opredelilo do novejših spoznanj pravne teorije v zvezi z razlago zakonskih pogojev za odlog pri ovrednotenju položaja upnika (v povezavi s preizkusom verjetnega obstoja zatrjevanih razlogov ničnosti), na kar je sodišče druge stopnje že opozorilo.

14. Ni pa utemeljena pritožba v delu, ki se nanaša na predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, nova vročitev ni bila potrebna, saj se je dolžnica dne 9. 9. 2015 sama seznanila s sprejetimi odločitvami v obravnavani zadevi (šesti odstavek 139. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Določil 52. člena ZIZ ni dopustno uporabiti za primer nepravilne potrditve pravnomočnosti, kar je izpodbijala prva dolžnica v svojem predlogu, saj je za uveljavljanje tovrstne napake sodišča predpisan posebni pravni institut (42. člena ZIZ). Sodišču ni potrebno izdati o pravnomočnosti posebne odločbe, ampak le izda potrdilo o pravnomočnosti. Posebnega pravnega pouka o pravnem sredstvu sodišče prve stopnje ni bilo zavezano podati, saj ga obsegajo odločbe, s katerimi se je dolžnica seznanila z vpogledom v spis. Tudi ni zatrjevanega notranjega nasprotja v obrazložitvi izpodbijane odločitve, saj iz obrazložitve jasno izhaja (in tudi potrdila na sklepu o izvršbi), da se je v zvezi s pravnomočnostjo upošteval trenutek dejanske seznanitve dolžnice s spisom. Po pojasnjenem je v ostalem sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in v I. točki izreka potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo v skladu z določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

1 Predlog za odlog je prva dolžnica utemeljevala z vložitvijo tožbe na ugotovitev ničnosti terjatve, zajete v neposredno izvršljivem notarskem zapisu. 2 Navedeno stališče izhaja iz sodne prakse, ki je povzeta v VSL sklepu I Ip 3228/2011 (12. točka obrazložitve). 3 Ustavna pravica do zasebnosti je varovana v 35. členu Ustave RS, Evropska konvencija o človekovih pravicah - EKČP pa v 8. členu posebej izpostavlja tudi varstvo družinskega življenja in doma. 4 Glej Vuksanović, I.: Konec samovolje bančnih upnikov?, Pravna praksa št. 48/2013, str. 13 in nasl. Avtor se zavzema za učinkovit sistem odloga izvršbe. Meni, da slovenska sodišča razlagajo zakonske pogoje tako, da je odlog izvršbe na predlog dolžnika skoraj nemogoč. Avtor s sklicevanjem na pravo EU poudarja, da mora biti postopek o nedopustnosti izvršbe (v zvezi z ničnostjo izvršilnega naslova notarskega zapisa) učinkovit, predvsem tudi glede odloga izvršbe, da bi se preprečila njena realizacija pred odločitvijo sodišča o njeni nedopustnosti. Meni, da bi naš pravni sistem moral na podlagi stališč sodišča EU tožbe za ugotovitev ničnosti notarskega zapisa, ki je podlaga za izvršbo, obravnavati prednostno, odlog izvršbe pa bi moral biti odrejen vedno, ko bi tožnik (dolžnik) izkazal verjeten uspeh v pravdi. 5 Med njimi so tudi pogoji, ki se nanašajo na spoštovanje materialnih prisilnih predpisov. Več o tem VSM Sklep I Ip 289/2017.