Jedro

Krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi je podan, če delavec ne izpolnjuje pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja in je pri tem podana njegova krivda. Pri odločitvi o zakonitosti redne odpovedi PZ iz krivdnega razloga mora zato sodišče ugotoviti, ali je tožnica s tem, ko se ji v času bolniškega staleža udeležila računovodskega seminarja, kršila delovne obveznosti po PZ in ne ali so podane hujše kršitve delovnih obveznosti po kolektivni pogodbi dejavnosti bank in hranilnic v Republiki Sloveniji.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov nezakonita, tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo 19.7.2003, tožena stranka jo je dolžna pozvati nazaj na delo in ji priznati vse pravice iz pogodbe o zaposlitvi z dne

7.11.2001, ji obračunati bruto plačo od 19.6.2003 dalje, odvesti davke in prispevke ter ji izplačati neto zneske plač, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega zneska do plačila za ves čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.

Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka v znesku 172.440,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.10.2003 dalje do plačila, tožena stranka sama trpi svoje stroške postopka. Odločilo je, da s pravnomočnostjo te sodbe preneha veljati začasna odredba opr. št. Pd 147/2003 z dne

3.7.2003.

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in tožbeni zahtevek zavrne oziroma podrejeno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se je tožnica v času bolniškega staleža 5.5.,12.5. in 19.5.2003 udeležila računovodskega seminarja, zato je na podlagi te ugotovitve ugotavljalo, ali je udeležba na seminarju predstavljala kršitev navodil za zdravljenje in ali je tožnica zdravljenje zavlačevala. Ugotovilo je, da je kršila navodila za zdravljenje, vendar ji to ni škodilo. Odločitev sodišča je napačna. Navaja, da tožnici delovno razmerje ni prenehalo, ker je sodišče v tem postopku izdalo začasno odredbo. V času bolniškega staleža od 14.4.2003 do 14.5.2003 so za tožnico veljali trije različni načini zdravljenja. Za čas od

30.4.2003 do 6.5.2003 je imela navodilo za mirovanje doma, tožnica pa se je 5.5.2003 udeležila seminarja v kraju, ki je 4 km oddaljen od doma. Sodišče ni raziskalo okoliščin in ni ugotovilo, kakšna navodila je imela tožnica po operativnem posegu. Tožnica je očitno 5.5.2003 in 12.5.2003 kršila navodila za zdravljenje, ki po 26. točki 90. člena Kolektivne pogodbe bank in hranilnic pomeni hujšo kršitev delovnih obveznosti. Tožena stranka tožnici ni očitala zavlačevanja zdravljenja. Delodajalec sme zahtevati od delavca striktno spoštovanje navodil za zdravljenje. Tožnica je imela veljavna navodila, zoper katera se ni pritožila, zato jih je morala spoštovati. Tožnica navodil ni izpolnjevala, zato je storila kršitev po 26. točki 90. člena kolektivne pogodbe, kot razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi pa določa to kršitev 111. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR/02, Ur. l. RS št. 42/2002).

Kršitev, ki se ji očita za dan 19.5.2003, ko je tožnica sicer že delala, vendar po mnenju tožene stranke v nasprotju z odločbo invalidske komisije. Po navedeni odločbi tožnica lahko opravlja le lažja administrativna dela, da se ji ne poslabša zdravstveno stanje, ta omejitev velja 24 ur in ne le za čas trajanja delovnega časa. Stališče sodišča prve stopnje, da delodajalca ne sme zanimati kaj dela delavec v prostem času, je napačno. Sodišče je s takim stališčem poseglo v pristojnost invalidske komisije.

Sodišče je sledilo izpovedi tožnice, ki je poskušala razvrednotiti pomen seminarja, o tem seminarju pa bi lahko povedala le vodja seminarja M. G., ki ni delavka tožene stranke.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 - 2/2004) in na pravilno uporabo materialnega prava. Ob navedenem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, v posledici tega pa je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.

Tožnici je bila redno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz krivdnih razlogov po 3. alinei 1. odstavka 88. člena ZDR/02, ker se je v času bolniškega staleža dne 5.5.2003 in 12.5.2003 ter 19.5.2003, ko je bila že na delu, udeležila računovodskega seminarja.

Udeležba na seminarju dne 5.5.2003 je bila v nasprotju z navodili v času zdravljenja, udeležba dne 19.5.2003 pa tudi v nasprotju z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, po kateri tožnica ni več zmožna za delo blagajnika, zato jo je morala tožena stranka razporediti na administrativna in enostavnejša tajniška dela, kar pa sodelovanje na računovodskemu seminarju ni.

Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je tožena stranka tožnici dne 7.3.2003 izdala pisno opozorilo o možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve, dne 23.5.2003 pa ji je bila izdana pisna obdolžitev pred redno odpovedjo, z vabilom na razgovor, ki je bil opravljen

9.6.2003 in po opravljenem zagovoru dne 16.6.2003 izdana odločba o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je ugotovilo nezakonitost odpovedi in ugodilo reintegracijskemu in reparacijskemu zahtevku tožnice. V dokaznem postopku je ugotavljalo ali je tožnica upoštevala navodila zdravnika ali zavlačevala zdravljenje, sodišče prve stopnje je torej ugotavljalo ali je tožnica storila hujšo kršitev delovne obveznosti po 26. točki 90. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti bank in hranilnic v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS št. 3/98), ki jo delavec, ki je v bolniškem staležu, stori, če ne upošteva navodil zdravnika ali zavlačuje zdravljenje. Ugotovilo je, da tožnica ni storila očitane hujše kršitve delovne obveznosti, da do kršitve pogodbe o zaposlitvi ni prišlo in je zato odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.

Pritožbeno sodišče najprej pripominja, da ZDR/02 ne predvideva odpovedi pogodbe o zaposlitvi z odločbo delodajalca, kot je to napačno storila tožena stranka. ZDR/02 je vzpostavil pogodbeno razmerje med delavcem in delodajalcem in sicer z določenimi posebnostmi, ki odstopajo od klasičnega pogodbenega razmerja po civilnem pravu, ker je delavec v takšnem pogodbenem razmerju šibkejša stranka. Glede na določbe ZDR/02 se pogodba o zaposlitvi ne odpoveduje na podlagi enostransko izdanega oblastvenega akta delodajalca, temveč z odpovedjo kot izrazom volje ene od pogodbenih strank. Navedena nepravilnost pa ni vplivala na samo zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.

Po 4. členu Konvencije MOD št. 158 delavcu delovno razmerje ne preneha, če za to ni resnega razloga v zvezi s sposobnostjo ali obnašanjem delavca ali v zvezi z operativnimi potrebami podjetja, ustanove ali službe.

Kršenje pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja je krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi (3. alinea 1. odstavka 88. člena ZDR/02), ob izpolnjevanju dodatnih pogojev in sicer, da gre za resen in utemeljen razlog ter da gre za razlog, ki onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem (2. odstavek 88. člena ZDR/02), poleg tega pa mora delodajalec delavca pred redno odpovedjo pisno opozoriti na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve. Delodajalec torej lahko poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga zaradi kršitev pogodbenih obveznosti, ki so predpisane kot utemeljen razlog za odpoved samo, če se ponavljajo enkrat ali večkrat. Krivdni razlog po 3. alinei 1. odstavka 88. člena ZDR/02 je podan, če delavec ne izpolnjuje svojih pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja in je pri tem podana njegova krivda. Krivdni razlog je nadomestil dosedanji disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, za katerega je bilo potrebno voditi disciplinski postopek. Disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja je nadomeščen z ureditvijo odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

29. člen ZDR/02 določa, da mora pogodba o zaposlitvi vsebovati temeljne podatke o pravicah in obveznostih delavcev. Z obveznostmi mora delodajalec seznaniti delavca, kaj mora delati in kako mora delo opravljati, da bo izpolnil svojo obveznost. Obveznosti iz delovnega razmerja vsebujejo določbe 31., 32., 33. in 35. člena ZDR/02 (31. člen ZDR/02 zavezuje delavca k vestnemu opravljanju dela na delovnem mestu, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi; 32. člen ZDR/02 zavezuje delavca, da mora upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja; 33. člen ZDR/02 zavezuje delavca k spoštovanju in izvajanju predpisov o varnosti in zdravju pri delu ter pazljivemu opravljanju dela z namenom zavarovanja svojega življenja in zdravja ter življenja in zdravja drugih oseb).

Po stališču pritožbenega sodišča predstavljajo pravno podlago za presojo kršitve obveznosti tožnice navedene določbe ZDR/02, ne pa določbe kolektivne pogodbe, na katere se sklicuje sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe. Zato je zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica ni storila očitane hujše kršitve delovne obveznosti napačen. Za ugotovitev ali je tožena stranka tožnici zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi bo bistvena ugotovitev ali je tožnica s svojim ravnanjem, ko se je v času bolniškega staleža udeležila računovodskega seminarja, kršila pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki jih določa zakon v določbah od 31. do 36. člena ZDR/02. Po določbi 3. alinee 1. odstavka 88. člena ZDR/02 je razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi podan, če delavec ne izpolnjuje svojih pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja in je pri tem podana njegova krivda.

Pritožbeno sodišče zato zaradi materialnopravne drugačne presoje ugotavlja, da je dejansko stanje v tem individualnem delovnem sporu nepopolno ugotovljeno. Glede na dosedaj izvedeni dokazni postopek še ni mogoče zaključiti, ali obstaja utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, glede na določbo 3. odstavka 88. člena ZDR/02 in 4. člena Konvencije MOD št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje v okviru dejstev in dokaznih predlogov, podanih do vključno prvega naroka za glavno obravnavo, o zadevi odločiti ponovno.

Glede na navedeno in v skladu z določbo 355. člena ZPP je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka in je odločitev o njih pridržana za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).