Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Začasni skrbnik zapuščine je bil formalno gledano res postavljen v zapuščinskem postopku, vendar že iz sklepa izhaja, da je bil postavljen z izključnim namenom sprožitve pravdnega postopka, za kakršnakoli dejanja v zapuščinskem postopku ni imel pooblastil in jih tudi ni opravljal. Vsi stroški, za katere je bila dolžniku dodeljena brezplačna pravna pomoč, so tako nastali v pravdnem postopku, v katerem pa dediči niso uspeli.
I. Tožbi se ugodi. Odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 516/2013 z dne 23. 7. 2018 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.
II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pod izvršbo.
1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da ji je tožnik dolžan povrniti znesek 2.114,00 EUR, izplačan iz naslova brezplačne pravne pomoči, v v odločbi navedenem roku in na v odločbi naveden račun, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Iz obrazložitve izhaja, da je bila tožniku z odločbo št. Bpp 516/2013 z dne 20. 5. 2013 odobrena brezplačna pravna pomoč v obliki oprostitve plačila stroškov začasnega skrbnika zapuščine. Ta je bil s sklepom z dne 25. 2. 2013 postavljen v zapuščinskem postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. I D 1568/2010 (zdaj I D 1845/2014, v nadaljevanju zapuščinski postopek). V zapuščinskem postopku je bil dne 30. 1. 2018 izdan sklep o dedovanju, ki je postal pravnomočen dne 25. 5. 2018, na podlagi katerega je tožnik dedoval celotno zapuščino v vrednosti 2.114,00 EUR. Zaradi pridobitve navedenega premoženja je tožnik skladno z 48. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) dolžan toženi stranki povrniti stroške, ki so bili v zneskih 1.626,38 EUR in 1.093,12 EUR izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči odvetniku A.A. na podlagi dveh sklepov št. Bpp 516/2013 z dne 4. 6. 2018, in sicer do višine prejetega premoženja, tj. 2.114,00 EUR.
2. Tožnik to odločitev izpodbija zaradi nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da začasni skrbnik zapuščine dedičem po pokojnem B.B. ni nudil brezplačne pravne pomoči v zapuščinskem postopku, temveč izključno v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Mariboru opr. št. II P 518/2013 zaradi uveljavitve večjega obsega zapuščine oz. ugotovitve ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 20. 8. 2010, sklenjene med pokojnim B.B. in C.C. ki se je za dediče po pokojnem B.B. končal neuspešno. Ker sta bila njihova tožbena zahtevka zavrnjena, niso pridobili nikakršnega premoženja, naloženo pa jim je bilo plačilo pravdnih stroškov v znesku 2.535,93 EUR, kar pomeni, da je tožnik premoženje celo izgubil. V zapuščinskem postopku je bil tako začasni skrbnik zapuščine le imenovan, pravne pomoči pa dedičem po pokojnem B.B. ni nudil. Ker zapuščina v znesku 2.114,00 EUR ni bila sporna, je tudi niso potrebovali. Tudi iz sklepa o določitvi začasnega skrbnika zapuščine Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. I D 1568/2010 z dne 25. 2. 2013 izhaja, da je bil ta imenovan z upravičenjem, da v imenu dedičev vloži tožbo v pravdnem postopku zaradi uveljavitve večjega obsega zapuščine oz. ugotovitve ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 20. 8. 2010, sklenjene med pokojnim B.B. in C.C. Da so stroški začasnega skrbnika nastali v pravdnem postopku, je nadalje razvidno iz sklepov Okrajnega sodišča v Mariboru o odmeri stroškov začasnega skrbnika zapuščine opr. št. I D 1845/2014 z dne 11. 5. 2017 in z dne 19. 2. 2018 ter priglasitev stroškov odvetnika A.A. z dne 29. 11. 2017 in z dne 23. 5. 2017, na podlagi katerih sta bila navedena sklepa izdana. V sklepu o odmeri stroškov Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. I D 1845/2014 z dne 11. 5. 2017 je namreč izrecno navedeno, da se začasnemu skrbniku zapuščine nagrada odmeri v zvezi z zastopanjem v pravdnem postopku opr. št. II P 518/2013, to pa je jasno razvidno tudi iz obrazložitev obeh navedenih sklepov o odmeri stroškov, saj zapuščinsko sodišče odmero utemeljuje z odločbo tožene stranke št. Bpp 516/2013 in določili Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT), ki se nanašajo na pravdni postopek. Brezplačna pravna pomoč tožniku sicer ni bila odobrena ne v zapuščinskem in ne v pravdnem postopku, temveč v postopku št. Bpp 516/2013. Podedovana denarna sredstva niso tako visoka, da bi bilo zaradi njih mogoče govoriti o takšnem izboljšanju materialnega položaja tožnika, ki bi upravičeval toženo stranko do regresnega zahtevka na podlagi prvega odstavka 49. člena ZBPP. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo v celoti odpravi in vrne zadevo toženi stranki v ponovni postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
3. Tožena stranka se v odgovoru na tožbo zavzema za njeno zavrnitev. Vztraja, da je bila tožniku brezplačna pravna pomoč dodeljena v zapuščinskem in ne v pravdnem postopku. Ko je tožena stranka ob prejemu pravnomočnega sklepa o dedovanju št. 1845/2014 z dne 30. 1. 2018 ugotovila, da je tožnik prejel premoženje, mu je do višine tega pridobljenega premoženja naložila plačilo stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči. 4. Sodišče lahko odloči brez glavne obravnave (sojenje na seji), če dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni sporno (prvi odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1), kar je v obravnavani zadevi sodišče tudi storilo.
5. Tožba je utemeljena.
6. Če je upravičenec do brezplačne pravne pomoči delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke, je dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom ZBPP (prvi odstavek 48. člena ZBPP). Upravičenec do brezplačne pravne pomoči ni dolžan povrniti stroškov postopka, če je dobil preživnino ali odškodnino za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje (drugi odstavek 48. člena ZBPP). V nobenem primeru se od upravičenca do brezplačne pravne pomoči ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil (tretji odstavek 48. člena ZBPP).
7. Tožniku je bila z odločbo tožene stranke št. Bpp 516/2013 z dne 20. 5. 2013 dodeljena brezplačna pravna pomoč v obliki oprostitve plačila stroškov začasnega skrbnika zapuščine, postavljenega v zapuščinskem postopku. Iz sklepa o postavitvi skrbnika zapuščine Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. I D 1568/2010 z dne 25. 2. 2013 izhaja, da je bil za začasnega skrbnika zapuščine določen odvetnik A.A. z upravičenjem v imenu dedičev vložiti tožbo zaradi uveljavitve večjega obsega zapuščine oziroma ugotovitve ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 20. 8. 2010, sklenjene med pokojnim B.B. in C.C. Začasni skrbnik zapuščine je navedeno tožbo tudi vložil, pravdni postopek, ki je pred Okrožnim sodiščem v Mariboru potekal pod opr. št. II P 518/2013 pa se je končal z zavrnitvijo tožbenih zahtevkov, pri čemer so morali dediči po pokojnem B.B. plačati še 2.535,93 EUR pravdnih stroškov, kar je razvidno iz pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. II P 518/2013 z dne 2. 3. 2017. 8. Sodišče ugotavlja, da se vsi stroški, odmerjeni kot nagrada začasnemu skrbniku zapuščine s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. I D 1845/2014 z dne 11. 5. 2017 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru opr. št. I Cp 908/2017 z dne 26. 10. 2017, kakor tudi s sklepom Okrajnega sodišča Mariboru opr. št. I D 1845/2014 z dne 19. 2. 2018, katerih povrnitev zahteva tožena stranka z izpodbijano odločbo, nanašajo na zastopanje v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Mariboru opr. št. II P 518/2013 oziroma na pritožbeni in revizijski postopek v tej zvezi. V sklepu Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. I D 1845/2014 z dne 11. 5. 2017 je izrecno navedeno, da se nagrada odmeri v zvezi z zastopanjem v pravdnem postopku opr. št. II P 518/2013, sodišče pa nadalje ugotavlja, da tudi iz priglasitev stroškov odvetnika A.A. z dne 23. 5. 2017 in z dne 29. 11. 2017, na podlagi katerih so bili zgoraj navedeni sklepi izdani, izhaja, da so bili priglašeni zgolj stroški v zvezi z navedenim pravdnim postopkom na prvi stopnji ter kasneje v zvezi z rednimi in izrednimi pravdnimi sredstvi zoper prvostopenjsko odločitev v tem postopku.
9. Upoštevajoč vse navedeno sodišče ugotavlja, da je bil začasni skrbnik zapuščine sicer formalno gledano res postavljen s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. I D 1568/2010 z dne 25. 2. 2013 v zapuščinskem postopku, vendar že iz navedenega sklepa izhaja, da je bil postavljen z izključnim namenom sprožitve pravdnega postopka. Za opravljanje kakršnihkoli dejanj v zapuščinskem postopku ga naveden sklep ni pooblastil in jih tudi ni opravljal. Vsi stroški, za katere je bila dolžniku dodeljena brezplačna pravna pomoč in katerih povrnitev zahteva tožena stranka z izpodbijano odločbo, so nastali v okviru pravdnega postopka (kot že pojasnjeno v 8. točki te obrazložitve), zato sodišče zaključuje, da je bila brezplačna pravna pomoč tožniku dejansko dodeljena z namenom oprostitve plačila stroškov začasnega skrbnika zapuščine v pravdnem postopku. Ker pa dediči po pokojnem B.B. v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Mariboru opr. št. II P 518/2013 niso uspeli, niti ni tožnik pridobil premoženja ali dohodkov, temveč le obveznost plačila stroškov, sodišče zaključuje, da pogoji iz prvega odstavka 48. člena ZBPP niso izpolnjeni. Ob tem ni pomembno, ali je tožnik pridobil kakršnokoli premoženje v zapuščinskem postopku, saj stroški, izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, katerih povrnitev terja tožena stranka, niso nastali v tem postopku.
10. Tožena stranka je torej v izpodbijani odločbi napačno uporabila materialno pravo, kar predstavlja izpodbojni razlog po 1. točki prvega odstavka 27. člena ZUS-1. Sodišče je zato tožbi ugodilo in na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijano odločbo odpravilo. V skladu s tretjim odstavkom tega člena je zadevo glede na tožbeni predlog vrnilo organu, ki je izpodbijan upravni akt izdal, v ponovni postopek, v katerem naj upošteva pravno mnenje sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).
11. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo, je v skladu s tretjim odstavkom 25. člen ZUS-1 tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Skladno z drugim odstavkom 3. člena tega pravilnika je tožnik upravičen do povrnitve stroškov postopka v znesku 285,00 EUR, ki jih je sodišče skupaj z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe naložilo v plačilo toženi stranki.
12. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ – enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).
13. O predlogu za taksno oprostitev sodišče ni odločalo, ker tožeči stranki v tem postopku taksna obveznost ni nastala (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1).