Jedro

Tožnica ni dokazala, da bi ji zaradi odločitve toženca nastala težko nadomestljiva škoda. Res je, da tožnica ni več upravičena do denarne socialne pomoči, so pa do denarne socialne pomoči upravičeni njeni mladoletni otroci in pa partner. Družina tako ni ostala brez denarnih sredstev (skupno prejeta sredstva so se znižala za 250,00 EUR na mesec). V tem primeru ni mogoče govoriti o nastanku težko nadomestljive škode. Nenazadnje ZSVarPre v 33. členu omogoča tudi pridobitev izredne denarne socialne pomoči, če so zato izpolnjeni z zakonom določeni pogoji.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Tožnica sama krije stroške pritožbe.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog, da se do pravnomočne rešitve spora o glavni stvari zadrži izvršitev odločbe Zavoda RS za zaposlovanje št. ... z dne 16. 4. 2025 v zvezi z odločbo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti št. ... z dne 13. 6. 2025 in tožnici začasno prizna status brezposelne osebe ter se jo vpiše v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu RS za zaposlovanje. Nadalje je odločilo, da tožnica sama krije stroške predloga za izdajo začasne odredbe.

2.Zoper sklep je pritožbo vložila tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Tožnica meni, da je dokazala, da ji je zaradi izpodbijane odločbe nastala težko nadomestljiva škoda. Nikakor ne drži zatrjevanje sodišča prve stopnje, da je preživljanje njenih mladoletnih otrok zagotovljeno z odločbo Centra za socialno delo A. (v nadaljevanju: CSD) z dne 3. 7. 2025. Njeno preživljanje in preživljanje otrok sta odvisna od denarne socialne pomoči, ki jo prejema kot brezposelna oseba. Izbris iz evidence je nesorazmeren in v nasprotju z načelom socialne države ter načelom varstva pravic strank. Sodišče zmotno ugotavlja, da naj bi bilo njeno preživetje zagotovljeno preko partnerja, ker skupaj z otrokoma prejema denarno socialno pomoč. Pri tem sodišče ni pojasnilo, kako naj partner (ki je tudi sam prejemnik denarne socialne pomoči), dejansko zagotovi sredstva tudi za preživetje tožnice. Odločitev pomeni neposreden in nesorazmeren poseg v njene osnovne življenjske pogoje. Ker je dohodkovni položaj družine zaradi izbrisa tožnice slabši, je skupni prejemek družine objektivno nižji (približno za 250,00 EUR na mesec), kot bi bil, če bi bila tožnica še vedno evidentirana kot brezposelna. Družina, ki jo poleg tožnice sestavljajo še partner tožnice in dva mladoletna otroka, skupaj prejema le 832,65 EUR na mesec. Ta znesek pa ne zadošča niti za osnovno preživetje. Družina živi z manj kot polovico zneska, ki je v Sloveniji predpisan kot absolutni socialni minimum za preživetje posameznika. Posledično gre tudi za neposreden in nesorazmeren poseg v pravico do dostojnega življenja. Izbris iz evidence brezposelnih je povzročil neposredno, konkretno in težko popravljivo škodo. Glede verjetnosti obstoja terjatve pa tožnica navaja, da sodišče ni upoštevalo, da tožnici niso bila dana nobena navodila in pouki glede shranjevanja poslanih prošenj in dokazil o aktivnem iskanju zaposlitve. Prošnje za delo je pošiljala, vendar pa dokazil o poslanih prošnjah ni shranjevala. Delo je aktivno iskala tudi preko svoje matere v podjetju B. Organ jo tudi ni izrecno pozval k dopolnitvi vloge oziroma predložitvi dokazil, kot bi bil dolžan v skladu z načelom varstva pravic strank iz 7. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. S tem je tožnici neupravičeno odvzel možnost učinkovite izjave in sodelovanja v postopku, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka in bo posledično potrebno izpodbijano odločbo odpraviti. Do navedenih trditev tožnice se sodišče v izpodbijanem sklepu sploh ni opredelilo, zato se ga ne da preizkusiti. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni na način, da predlogu za izdajo začasne odredbe v celoti ugodi oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša tudi pritožbene stroške ter prosi za taksno oprostitev.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov. Pazilo je na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere je sodišče skladno z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP dolžno paziti po uradni dolžnosti ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ustrezno razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi, ter tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Prav tako ni zagrešilo kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sklep je ustrezno obrazložen in se ga da preizkusiti. Glede na navedeno so neutemeljene pritožbene navedbe, ki smiselno uveljavljajo kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

5.Tožnica je vložila tožbo zoper drugostopenjsko odločbo toženca št. ... z dne 13. 6. 2025. Z navedeno odločbo je bila zavrnjena tožničina pritožba, vložena zoper odločbo prvostopenjskega organa št. ... z dne 16. 4. 2025. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ odločil, da se tožnica preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb. Odločitev se izvrši z dnem dokončnosti odločbe. Tožnica je podala tudi predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj sodišče zadrži izvršitev izpodbijanih odločb ter tožnici začasno ponovno prizna status brezposelne osebe in jo vpiše v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu RS za zaposlovanje do pravnomočne odločitve sodišča.

6.Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1) v prvem odstavku 70. člena določa, da lahko sodišče med postopkom na predlog stranke ali po uradni dolžnosti:

-odloži izvršitev izpodbijanega upravnega akta, če bi z izvršbo nastala stranki težko nadomestljiva škoda in ni nevarnosti, da bi nasprotni stranki nastala večja nepopravljiva škoda ali

-naloži nasprotni stranki začasno plačilo dajatev.

V četrtem odstavku istega člena je nadalje določeno, da se začasne odredbe izdajo po določbah zakona, ki ureja zavarovanje, če ni v tem členu določeno drugače. To pomeni, da je pri odločanju o izdaji začasne odredbe potrebno uporabiti določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ).

7.Predlogu za odložitev izvršitve izpodbijanega upravnega akta je mogoče ugoditi le v primeru, če bi z izvršbo nastala stranki težko nadomestljiva škoda in ni nevarnosti, da bi nasprotni stranki nastala večja nepopravljiva škoda. Tudi po stališču pritožbenega sodišča tožnica ni dokazala, da je izpolnjen navedeni pogoj za ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe. Tožnica namreč ni izkazala nevarnosti nastanka težko nadomestljive škode.

8.V zadevi, kot je predmetna, gre za t. i. regulacijsko začasno odredbo, katere namen je začasna ureditev spornega razmerja. Regulacijske začasne odredbe pa so zaradi preprečitve težko nadomestljive škode dopustne v izjemnih, nujnih in upravičenih primerih pod pogojem, da je izkazano, da bi z izvršitvijo izpodbijanega upravnega akta stranki nastala težko nadomestljiva škoda. Obstoj težko nadomestljive škode je potrebno ugotavljati in presojati za vsak primer posebej in to restriktivno. Težko nadomestljiva škoda se mora neposredno nanašati na dejstva, ugotovljena v upravnem aktu. O težko nadomestljivi škodi lahko govorimo le tedaj, kadar je poleg verjetnosti nastanka škode izkazano tudi, da bo škodo težko nadomestiti ali omiliti in se pričakuje nastanek resnih posledic, ki se kaže v tem, da gre za znatno škodo, ki bi upnika prizadela toliko, da bi jo bilo težko sanirati.

9.V tej zadevi je CSD, upoštevaje, da se je tožnica prenehala voditi v evidenci brezposelnih oseb, dne 3. 7. 2025 izdal odločbo št. ... (priloga A/4), s katero je odločil, da je do denarne socialne pomoči v znesku 832,65 EUR mesečno za čas od 1. 7. 2025 do 30. 9. 2025 upravičen tožničin partner in mladoletna otroka. Do denarne socialne pomoči pa ni upravičena tožnica. Nadalje je še odločil, da so tako tožnica kot njen partner in mladoletna otroka upravičeni do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje za isto obdobje, razen če obveznega zdravstvenega zavarovanja nimajo urejenega iz drugega naslova in do doplačila obveznega zdravstvenega prispevka, če niso zavarovanci iz drugega naslova oziroma če obveznega zdravstvenega prispevka ne plačujejo sami. Iz odločbe izhajajo dohodki družine, med drugim družina prejema tudi otroški dodatek v višini 244,47 EUR.

10.Tudi po stališču pritožbenega sodišča tožnica ni dokazala, da bi ji zaradi odločitve toženca nastala težko nadomestljiva škoda. Res je, da tožnica ni več upravičena do denarne socialne pomoči, so pa do denarne socialne pomoči upravičeni njeni mladoletni otroci in pa partner. Družina tako ni ostala brez denarnih sredstev (skupno prejeta sredstva so se znižala za 250,00 EUR na mesec), kot to navaja tožnica v pritožbi. Tudi po stališču pritožbenega sodišča v tem primeru ni mogoče govoriti o nastanku težko nadomestljive škode in so s tem v zvezi pritožbene navedbe o kršitvi z ustavo zagotovljenih pravic neutemeljene. Nenazadnje Zakon o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju: ZSVarPre) v 33. členu omogoča tudi pridobitev izredne denarne socialne pomoči, če so zato izpolnjeni z zakonom določeni pogoji. Če so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji je izguba denarne socialne pomoči začasna, saj jo zavarovanec lahko kasneje ponovno uveljavlja. En od pogojev za priznanje navedene pravice je aktivno iskanje zaposlitve. Skladno s 130. členom Zakona o urejanju trga dela (v nadaljevanju: ZUTD) se oseba šest mesecev po prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb vanjo ne more ponovno prijaviti.

11.V primeru odločanja o izdaji začasne odredbe ne gre za vprašanje presoje izpodbijanih odločb toženca. Kot to ugotavlja sodišče prve stopnje iz izpodbijanih odločb izhaja, da je bila odločba o izbrisu tožnice iz evidence brezposelnih oseb izdana po ugotavljanju zakonskih pogojev za izbris zaradi neaktivnosti tožnice pri iskanju zaposlitve in opustitvi ravnanja po zaposlitvenem načrtu. Za izdajo odločb je imel toženec ustrezno materialno pravno podlago. Ali je toženec pravilno ugotovil dejansko stanje in ali je prišlo do kršitve postopkovnih določb, pa je predmet nadaljnjega postopka sodišča v zvezi z vloženo tožbo. V zvezi s presojo, ali so izpolnjeni pogoji za ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe, pa je ključnega pomena, da tožnica v tej fazi postopka tudi ni uspela izkazati verjetnosti obstoja terjatve oziroma da bo terjatev zoper dolžnika (toženca) verjetno nastala.

12.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da niso izpolnjeni pogoji po določbi 70. člena ZDSS-1 za izdajo predlagane začasne odredbe. Glede na navedeno je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

13.Ker tožnica s pritožbo ni uspela, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP odločilo, da tožnica sama krije svoje stroške pritožbe. V zvezi s predlogom za oprostitev plačila sodnih taks pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da se skladno z 71. členom ZDSS-1 v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva sodne takse ne plačujejo.

-------------------------------

1Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.

2Ur. l. RS, št. 51/1998 s spremembami.

3Glej sklep Psp 431/2018 z dne 5. 12. 2018.

4Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami.

5Ur. l. RS, št. 80/2010.

Zveza: