Jedro

Zahtevek tožnika na plačilo odpravnine zaradi odpoklica s funkcije direktorja zadeva njegov statusnopravni oziroma korporacijskopravni položaj, zato ne gre za spor o pravici, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem, kot to določa točka b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, za katerega bi bilo pristojno delovno sodišče.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožnik sam krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom se je sodišče prve stopnje izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v 1. točki tožbenega zahtevka, ki se nanaša na plačilo odpravnine v višini 24.470,10 EUR s pripadki in da bo po pravnomočnosti sklepa zadevo v delu 1. točke tožbenega zahtevka odstopilo stvarno in krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Ljubljani.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani stvarno pristojno tudi za odločanje v delu 1. točke tožbenega zahtevka, ki se nanaša na plačilo odpravnine v višini 24.470,10 EUR. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da je pravica do plačila odpravnine, ki jo vtožuje tožnik v predmetnem sporu določena v 20. členu pogodbe o zaposlitvi z dne 29. 7. 2019. Ker je torej odpravnina za primer predčasnega prenehanja mandata direktorja tožene stranke urejena v pogodbi o zaposlitvi, se tožnikova pravica do odpravnine šteje za pravico iz delovnega razmerja in je posledično skladno s 5. členom ZDSS-1 za odločanje o tožbenem zahtevku v celoti pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani. Do odpoklica tožnika z mesta direktorja tožene stranke je sicer res prišlo na podlagi 515. člena ZGD-1, vendar pa je do prenehanja delovnega razmerje prišlo na podlagi določil pogodbe o zaposlitvi, prav tako je pravica do odpravnine določena v pogodbi o zaposlitvi. Vprašanje zakonitosti sklepa o odpoklicu tožnika s funkcije direktorja tožene stranke pa je v predmetnem postopku lahko kvečjemu predhodno vprašanje, o katerem pa lahko odloči Delovno in socialno sodišče v Ljubljani. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru uveljavljanih pritožbenih razlogov, ki so navedeni v pritožbi in v skladu z določilom 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi s 366. členom ZPP po uradi dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni kršilo določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in da je pravilno uporabilo materialno pravo.

5. Tožnik je 20. 12. 2022 vložil pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani tožbo zaradi plačila odpravnine in delovne uspešnosti. Tožnik je bil s sklepom Nadzornega sveta tožene stranke imenovan za mandatno obdobje 30 mesecev za direktorja tožene stranke, pri čemer je njegov mandat začel teči 17. 7. 2019 in bi moral trajati do 17. 1. 2022. S toženo stranko je podpisal pogodbo o zaposlitvi za čas trajanja mandata. Dne 28. 9. 2020 ga je Nadzorni svet tožene stranke odpoklical z mesta direktorja iz krivdnih razlogov. Tožnik s tožbo uveljavlja plačilo odpravnine v višini 6-kratnika povprečne mesečne bruto plače, izplačane v zadnjih treh mesecih, ki sta jo stranki dogovorili v pogodbi o zaposlitvi z dne 30. 7. 2019. Meni, da je upravičen do plačila odpravnine, ker je sklep Nadzornega sveta tožene stranke z dne 28. 9. 2020 neutemeljen in nezakonit, in da iz sklepa sploh ni razvidno, kako bi naj tožnik Nadzorni svet zavajal in oviral. 6. Tožnik uveljavlja plačilo odpravnine v višini 6-kratnika povprečne mesečne bruto plače, izplačane v zadnjih treh mesecih, v posledici nezakonitega odpoklica s funkcije direktorja tožene stranke. V pogodbi o zaposlitvi z dne 30. 7. 2019, sklenjeni med strankama za mandatno dobo 30 mesecev, sta se stranki v 20. členu dogovorili, da v primeru predčasnega prenehanja mandata direktorja, je direktor upravičen do odpravnine v višini 6-kratnika povprečne bruto mesečne plače, izplačane v zadnjih treh mesecih. V primeru enostranske odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani direktorja družbe ali razrešitve zaradi hujših kršitev, direktor ni upravičen do odpravnine.

7. Za določitev stvarne pristojnosti je odločilna dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka. V spornem primeru gre po vsebini za spor med bivšim direktorjem tožene stranke in toženo stranko zaradi nezakonitega sklepa Nadzornega sveta o njegovem odpoklicu s položaja direktorja z dne 28. 9. 20202. Na podlagi navedenega sklepa je bil tožnik odpoklican z mesta direktorja tožene stranke iz krivdnih razlogov in Nadzorni svet je v obrazložitvi sklepa navedel, da direktorju z dnem prenehanja mandata preneha tudi delovno razmerje pri toženi stranki in da ni upravičen do odpravnine, ker je bil odpoklican iz krivdnih razlogov.

8. Sklep o odpoklicu tožnika s funkcije direktorja ima naravo korporacijskega in ne delovno pravnega akta. Kot je obrazložilo sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru zahtevek tožnika na plačilo odpravnine zaradi odpoklica s funkcije direktorja zadeva njegov statusno pravni oziroma korporacijsko pravni položaj (sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III R 16/2021 z dne 24. 8. 2021 in načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 12. 6. 2008). Zato ne gre za spor o pravici, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem, kot to določa točka b 1. ostavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/04; ZDSS-1), za katerega bi bilo pristojno delovno sodišče, temveč za spor med gospodarsko družbo in članom organa upravljanja družbe. Odpoklic namreč povzroči prenehanje korporacijskega razmerja med organom družbe in gospodarsko družbo, zato imajo tudi eventualne pravice (kot je to odpravnina) in obveznosti vezane na (ne) veljaven odpoklic, korporacijsko pravno naravo ne glede na to, da so določene tudi v pogodbi o zaposlitvi.

9. Glede na navedeno je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da delovno sodišče ni stvarno pristojno za odločanje v delu 1. točke tožbenega zahtevka, ki se nanaša na plačilo odpravnine v višini 24.470,10 EUR s pripadki.

10. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (154. člen v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP).