Jedro

Kot je pravilno izpostavil upnik v pritožbi, je imelo sodišče prve stopnje v položaju, ko tečeta sočasno postopek izvršbe glede stikov z otrokom na podlagi izvršilnega naslova in postopek o spremembi izvršilnega naslova glede stikov, dve možnosti: Sprejeti končno odločitev o odlogu izvršbe po izvedenem celovitem dokaznem postopku in presoji, kaj je v največjo otrokovo korist: stike, kot izhajajo iz izvršilnega naslova, izvrševati, ali jih do končne odločitve v postopku o spremembi stikov odložiti.

Sprejeti odločitev o prekinitvi postopka odločanja o odlogu izvršbe do odločitve o začasni odredbi v postopku glede spremembe stikov.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu dolžnice za odlog izvršbe do pravnomočnosti odločitve v nepravdni zadevi Okrožnega sodišča v Mariboru II N 659/2020. 2. Upnik v pravočasni pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo napotil sodišča druge stopnje, ampak odločilo o odlogu izvršbe, ne da bi ugotavljalo koristi otrok, saj o tem ni izvedlo nobenega dokaznega postopka, niti razpisalo naroka. Meni, da izrek ni dovolj jasen, saj premalo določno opredeljuje trenutek, do katerega je izvršba odložena. Ni namreč jasno, ali do odločitve o začasni odredbi ali do končne odločitve o spremembi stikov. Razlogi sodišča prve stopnje o tem, da je naveden drug postopek v fazi dokazovanja in je tam razpisan narok, ne zadoščajo za utemeljenost odloga, saj mora biti izpolnjen tudi zakonski pogoj, da je odlog v korist otroka. Narok v drugem postopku je razpisan šele dne 2. 9. 2021, saj je bil za dne 6. 7. 2021 preklican. Meni, da ne gre za bistveno enako sodno varstvo v tem izvršilnem postopku in navedenem nepravdnem postopku predodelitve otrok in spremembe stikov. Naveden odlog ima dejanski učinek preprečevanja stikov, kot ti izhajajo iz izvršilnega naslova. Opozarja na mnenje centra za socialno delo, ki stikom ne nasprotuje. Predlaga ustrezno spremembo sklepa ali njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Dolžnica ni podala odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je v obravnavani zadevi že predhodno odločilo z VSM Sklepom I Ip 247/2021 in ob razveljavitvi pojasnilo, da specialno določilo šestega odstavka 238.f člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) glede odloga izvršbe zahteva vsebinsko presojo, ali je oprava izvršbe v nasprotju z varstvom koristi otroka. Odloga izvršbe, o katerem je sprejelo odločitev sodišče prve stopnje v izreku, po pojasnjenem ni dopustno utemeljevati le na obstoju drugega postopka, v katerem se odloča o spremembi stikov, kot je nepravilno ravnalo sodišče prve stopnje.

6. Kot je pravilno izpostavil upnik v pritožbi, je imelo sodišče prve stopnje v položaju, ko tečeta sočasno postopek izvršbe glede stikov z otrokom na podlagi izvršilnega naslova in postopek o spremembi izvršilnega naslova glede stikov, dve možnosti: - Sprejeti končno odločitev o odlogu izvršbe po izvedenem celovitem dokaznem postopku in presoji, kaj je v največjo otrokovo korist: stike, kot izhajajo iz izvršilnega naslova, izvrševati, ali jih do končne odločitve v postopku o spremembi stikov odložiti.

- Sprejeti odločitev o prekinitvi postopka odločanja o odlogu izvršbe do odločitve o začasni odredbi v postopku glede spremembe stikov.

7. Sodišče prve stopnje se je odločilo za prvo možnost in sprejelo končno odločitev o odlogu izvršbe, ki pa jo je utemeljilo z razlogi, ki bi lahko kvečjemu zadoščali za sprejem vmesne procesne odločitve o prekinitvi postopka odločanja o odlogu izvršbe.

8. Kot je sodišče druge stopnje že pojasnilo, je ta druga procesna možnost podana, ker je bilo v postopku na matičnem področju glede spremembe stikov sproženo tudi sodno varstvo s predlogom začasne odredbe, ki zasleduje sorodno sodno varstvo kot z obravnavanim predlogom za odlog izvršbe, da se začasno stiki, kot so ti opredeljeni v izvršilnem naslovu, ne izvajajo. Poudarilo je, da iz ustavnosodne prakse izhaja, da sodišča v razmerju do strank vedno nastopajo kot enotna oblast,1 zato je bistveno, da se več povezanih postopkov obravnava kot celota.

9. V postopku z začasno odredbo bo sodišče presodilo enako vprašanje koristi otroka glede izvajanja stikov in z morebitno začasno odredbo (začasno do končne odločitve) poseglo v izvršilni naslov iz obravnavanega izvršilnega postopka, ali pa z zavrnitvijo predloga začasne odredbe ohranilo izvrševanje stikov, kot izhajajo iz izvršilnega naslova. Po pojasnjenem je zmotno upnikovo stališče, da se sodno varstvo z odlogom izvršbe in z začasno odredbo v bistvenem ne prekrivata. Tako začasna odredba, kot odlog izvršbe bosta imela v bistvenem enak učinek začasne drugačne prisilne ureditve glede stikov iz izvršilnega naslova, pri čemer je sodno varstvo z začasno odredbo širše, saj se z njo ne doseže le začasna dejanska prekinitev izvajanja stikov iz izvršilnega naslova kot pri odlogu izvršbe, ampak začasno nadomesti obravnavani izvršilni naslov glede stikov (začasno postane močnejši izvršilni naslov). Odlog izvršbe po šestem odstavku 238.f člena tako služi enakemu cilju začasnega sodnega varstva, ki pa se umakne močnejšemu sodnemu varstvu z začasno odredbo,2 če je utemeljeno pričakovati, da bo o njej odločeno prej, kot lahko odloči izvršilno sodišče glede odloga izvršbe (smiselno 1. točka prvega odstavka 206. člena v zvezi s 13. členom Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Če je sodišče, ki odloča o začasni odredbi, že v zaključni fazi dokaznega postopka, kaže počakati,3 kar mora z ustreznimi poizvedbami preučiti sodišče prve stopnje.

10. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in vrnilo zadevo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v katerem bo moralo sodišče prve stopnje sprejeti odločitev glede na pojasnjena izhodišča in jo tudi ustrezno obrazložiti. Pri tem bo moralo izrek oblikovati tako, da bo jasno izhajal časovni trenutek,4 do katerega morebitna sprejeta odločitev o odlogu ali prekinitvi učinkuje.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo v skladu z določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

1 Odločba Ustavnega sodišča Up-46/12. 2 Sklep o začasni odredbi ima tudi učinek sklepa o izvršbi (268. člen ZIZ). 3 Začasna odredba je izvršljiva že pred njeno pravnomočnostjo (šesti odstavek 9. člena in četrti odstavek 19. člena ZIZ), zato prekinitev postopka glede odloga izvršbe lahko traja le do njene izvšljivosti in ne do njene pravnomočnosti. 4 Sodišče druge stopnje deli mnenje upnika, da iz izpodbijanega sklepa ni jasno, katero odločitev v drugem postopku je imelo sodišče prve stopnje v mislih.