Jedro

Tožnik je do dneva uveljavitve pravice dopolnil 59 let starosti in 40 let ter 24 dni pokojninske dobe, od tega 36 let, 9 mesecev in 20 dni pokojninske dobe brez dokupa. Toženec mu je pravilno priznal pravico do predčasne pokojnine zaradi krajše pokojninske dobe brez dokupa od predpisanih 40 let in pokojnino, odmerjeno v višini 57,25 % dejanske pokojninske osnove, zakonito trajno znižal za 18 % zaradi manjkajočih let do dopolnitve 65 let starosti. Tožbeni zahtevek na priznanje višje pokojnine ni utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek na odpravo odločb št. ... z dne 3. 11. 2015 in z dne 26. 8. 2015 ter priznanje pravice do pokojnine v višjem znesku. Presodilo je, da sta izpodbijani odločbi o priznani predčasni pokojnini pravilni in zakoniti.

2. Zoper sodbo je tožnik vložil laično pritožbo, smiselno zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotno uporabljenega materialnega prava. Navaja le, da dokupa ne priznava, ker ni prekinil delovne dobe, saj je takoj po prekinitvi plačal prispevke, in da naj bi mu bilo obljubljeno, da se bo lahko upokojil po starih predpisih. Razočaran je, ker ga nihče ni opozoril na spremembo zakona, in ker je za polno delovno dobo pokojnina nepošteno nizka. Predlaga, da se na zaslišanje povabi ministra A.A., ki naj pojasni, kako preživeti s tako nizko pokojnino, in če je priznanje tako nizke pokojnine pošteno.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane zavrnilne sodbe, ki je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu.

V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku(1) (ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Sodba je utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi materialnopravnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče ne navaja znova, temveč na pritožbeno izvajanje dodaja naslednje.

5. Za pritožbeno rešitev zadeve je bistveno le, da je tožnik do dneva uveljavitve sporne pravice dopolnil 59 let starosti in 40 let ter 24 dni pokojninske dobe, od tega 36 let, 9 mesecev in 20 dni pokojninske dobe brez dokupa. Izpolnil je pogoje za predčasno pokojnino, ki je v predsodnem postopku odmerjena v zakoniti višini. Torej v znesku 363,93 EUR mesečno od 25. 9. 2015 dalje na način, kot je temeljito obrazložilo sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka.

6. Pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja je mogoče priznati le pod pogoji in v višini, določeni z zakonom. V obravnavanem primeru seveda ni pogojev za uporabo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju(2) (ZPIZ-1), ki je prenehal veljati 31. 12. 2012. Uporabiti je mogoče le novi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju(3) (ZPIZ-2), ki velja od 1. 1. 2013 dalje, saj ni podan dejanski stan iz prehodnih in končnih določb, da bi bilo mogoče pravico priznati po prej veljavnem ZPIZ-1. 7. Pravno podlago za pritožbeno rešitev zadeve tako predstavljata 29. člen v zvezi z 38. členom ZPIZ-2, ki ju je pravilno uporabila tožena stranka. Tožniku je pravilno priznala pravico do predčasne pokojnine zaradi krajše pokojninske dobe brez dokupa od predpisanih 40 let in pokojnino, odmerjeno v višini 57,25 % dejanske pokojninske osnove, zakonito trajno znižala za 18 % zaradi manjkajočih let do dopolnitve 65 let starosti.

8. ZPIZ-2 namreč zaostruje pogoje za starostno upokojevanje predvsem z višanjem starosti ter z institutom pokojninske dobe brez dokupa. Vendar je Ustavno sodišče RS v odločbi št. U-I-246/13-44 z dne 11. 4. 2016 že presodilo, da 4. in 5. odst. 27. člena ZPIZ-2 nista v nasprotju z ustavo. Novo ureditev pokojninskega in invalidskega zavarovanja z zaostrenimi pogoji starostnega upokojevanja in destimulativnimi zmanjšanji za predčasno upokojevanje so narekovale neugodne demografske razmere, neugodno razmerje med številom aktivnih zavarovancev in upokojencev ter javno finančna vzdržnost pokojninske blagajne. Sistem je naravnan tako, da za zagotovitev dostojnih pokojnin vzpodbuja zavarovance k čim daljši delavni aktivnosti. Višina pokojnin je prvenstveno odvisna od plačanih prispevkov, na podlagi katerih se izračunava pokojninska osnova in dolžine pokojninske dobe, ki vpliva na odstotno odmero denarne dajatve. Predčasno upokojevanje je destimulirano z malusi za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve 65 let starosti.

9. Mogoče je sicer razumeti pritožnika, da s priznanim mesečnim zneskom predčasne pokojnine ni zadovoljen, saj gre za nizek pokojninski prejemek, s katerim je težko kriti minimalne življenjske potrebe. Vendar to samo po sebi ne pogojuje drugačne odločitve od izpodbijane, saj ni zakonskih pogojev za odmero višje predčasne pokojnine, kot je bila priznana v predsodnem postopku.

10. Zaradi obrazloženega je potrebno pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

(1) Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008. (2) Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami.

(3) Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.