Jedro

Za dela, ki jih ni mogoče dovoliti z odločbo o dovolitvi priglašenih del, je zanje potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje po določbi 37a člena ZGO. Vlogo za priključitev na komunalni priključek, zgrajen brez predpisanih dovoljenj, je treba zavrniti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1728/98-16 z dne 5.5.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem postopku (ZUS) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 5.10.1998. Z njo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnice zoper odločbo Upravne enote L., Izpostava M.P. z dne 29.4.1997. Z navedeno odločbo je prvostopni organ zavrnil zahtevo tožnice za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih adaptacijskih del in sicer izvedbe interne plinske napeljave s priključitvijo na plinovodno omrežje na podlagi projekta ... iz oktobra 1996, na objektu na zemljišču parc. št. 86/1 in 86/2 k.o. U. Po presoji tožene stranke je za predvidena dela, v skladu z določili Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor ( v nadaljevanju ZUN) potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo objekta, po določbi 37.a člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 59/96 v nadaljevanju ZGO). Poleg tega pa se ne sme dovoliti priključitev na obstoječo plinsko napeljavo, ker je ta izvedena brez ustreznih dovoljenj, postopek morebitne legalizacije pa poteka in še ni zaključen.

V obrazložitvi sodbe sodišče prve stopnje navaja, da so tudi po njegovi presoji dela, za katera želi tožnica dovoljenje, taka dela, ki jih ni mogoče dovoliti z odločbo o dovolitvi priglašenih del, po 2. odstavku 62. člena ZUN. Presodilo je, da v obravnavanem primeru ne gre za dela, določena v 4. členu Navodila o merilih za to, kaj se lahko šteje za objekte oziroma posege v prostor, za katere po zakonu ni potrebno lokacijsko dovoljenje in kaj se šteje za pomožne objekte (Uradni list SRS, št. 27/85, Navodilo), ker gre za nov komunalni plinski priključek oziroma plinski priključek, ki bi ga bilo potrebno legalizirati, saj je bil izdelan brez dovoljenj. Legalizacija že izvedene plinske napeljave je tudi po mnenju sodišča prve stopnje možna na podlagi 37.a člena ZGO. Zato tudi po njegovi presoji zahtevku tožnice ni mogoče ugoditi, dokler ni legalizirana obstoječa plinska napeljava, to je razvod plinske napeljave od glavne plinske pipe do tožničinega stanovanja v objektu na parc. št. 86/1 k.o. U. Navedeno pa je predmet posebnega postopka, ki še ni dokončan. Navedbe tožnice glede večinskega soglasja solastnikov bi bile utemeljene le, če bi se dovoljenje izdajalo za oba objekta, to je na parc. št. 86/1 in 86/2, glede na to, da tožnica v tožbi navaja, da gre za dva objekta. Vendar pa odločbe brez predhodne legalizacije obstoječe plinske napeljave ni mogoče izdati. Pritrdilo je tožbeni navedbi, da je tožena stranka res nepravilno navedla, da tožnica ni dokazala, da bi imeli drugi dve solastnici manjše deleže kot 1/3 na objektih na parc. št. 86/1 in 86/2 k.o. U. Pravilno bi bilo le za objekt na parc. št. 86/1, kar pa, po presoji sodišča prve stopnje, na pravilnost odločitve tožene stranke ni vplivalo. Zavrnilo je tožbene ugovore, ki se nanašajo na vodenje upravnega postopka in kot neumesten predlog tožnice, da naj sodišče v dodatnem sklepu pojasni, kaj vse mora predložiti zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja.

Tožnica v obširni pritožbi navaja, da je bila obstoječa plinska napeljava drugima dvema solastnikoma legalizirana deset dni po izdaji negativne odločbe. Odločitev sodišča prve stopnje pa temelji na ugotovitvi, da je odločitev tožene stranke pravilna, ker obstoječa plinska napeljava ni legalizirana. Graja tudi delo upravnih organov.

V dodatkih k pritožbi, vloženima po poteku pritožbenega roka, navaja, da sodišče ni pravilno povzelo ugotovitve in je nestrokovno navedlo, da bi morala tožnica po pogojih soglasja JP E.L. z dne 15.11.1996 zgraditi potrebno sekundarno plinovodno omrežje in hišni plinski priključek in si za to pridobiti dovoljenje. Sekundarni plinovod je kot investitor zgradilo že JP E.L. Po pogojih JP E. mora tožnica pridobiti soglasje za notranji razvod plina od hišnega priključka do njenega stanovanja.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Prizadeta stranka D.J. v odgovoru na pritožbo povzema navedbe v odgovoru na tožbo in pojasnjuje še preostala sporna razmerja s tožnico.

Pritožba ni utemeljena.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. V obravnavani zadevi je sporno, ali so podani pogoji za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del za izvedbo interne plinske napeljave s priključitvijo na plinovodno omrežje na podlagi projekta ... na objektu na zemljišču parc. št. 86/1 in 86/2 k.o. U. Priglasitev nameravanih del je urejena v 62. členu ZUN. Po navedeni določbi izda upravni organ, pristojen za urejanje prostora, investitorju odločbo o dovolitvi priglašenih del, če ugotovi, da za nameravana dela po tem zakonu oziroma občinskem odloku zadostuje priglasitev, ter da ta dela niso v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom. V Navodilu je v 4. členu določeno, da se za adaptacije, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje, štejejo dela oziroma posegi na obstoječih objektih tako, da adaptacija objekta med drugim ne zahteva novih komunalnih in drugih priključkov, za katere bi bilo potrebno soglasje pristojnih komunalnih in drugih organizacij. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je treba za dela, ki jih je priglasila tožnica, in sicer izvedbo interne plinske napeljave s priključitvijo na plinovodno omrežje, pridobiti soglasje za komunalni priključek. Gre torej za taka dela, ki jih ni mogoče dovoliti z odločbo o dovolitvi priglašenih del, temveč je zanje potrebno pridobiti, po določbi 37.a člena ZGO, gradbeno dovoljenje brez predhodnega lokacijskega dovoljenja. Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo navedbe tožene stranke, da je v objektu na parc. št. 86/1 že napeljan plin in je plinska napeljava razvejana v stanovanjih v kleti in v pritličju, vendar je narejena brez potrebnih dovoljenj. Že ugotovitev takšnega dejstva pa je tudi po presoji pritožbenega sodišča zadosten razlog za zavrnitev vloge tožnice za priključitev na komunalni priključek, ki je zgrajen brez predpisanih dovoljenj.

Pritožbeni ugovori na drugačno odločitev ne morejo vplivati. Za presojo pravilnosti in zakonitosti upravne odločbe je pomembno stanje, ugotovljeno v času njene izdaje, zato kasnejša legalizacija obstoječe plinske napeljave sostanovalk na odločitev ne vpliva.

Predmet tega postopka tudi ni delo upravnih organov.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodb sodišča prve stopnje.