Jedro

Tožnik v postopku oprave preiskovalnih dejanj ne bi uspel izkazati, da so policisti nevestno opravljali svoje delo, saj iz sklepa Vrhovnega državnega tožilstva RS, ki temelji na uradni dokumentaciji policije in pričah, izhaja ravno nasprotno. Zgolj tožnikove predstave oziroma prepričanje o tem, kako bi policisti morali ravnati ob njegovi prijavah, pa ne predstavljajo materialne podlage za nadaljevanje kazenskega postopka oziroma nimajo verjetnih izgledov za uspeh.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo št. Bpp 3196/2011 z dne 24. 4. 2012 je Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Ljubljani odločil, da se prošnja tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje v kazenskem postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, opr. št. II Kr 42211/2011 zaradi kaznivega dejanja po členu 258 Kazenskega zakonika in drugih, zavrne.

2. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Ljubljani (v nadaljevanju organ za BPP) dne 25. 11. 2011 prejel prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v kazenskem postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, opr. št. II Kr 42211/2011 ter oprostitev plačila stroškov postopka, razen sodnih taks. Prosilčeva prošnja se je najprej nanašala na vložitev predloga za opravo posameznih preiskovalnih dejanj, dne 19. 4. 2012 pa jo je dopolnil s prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem II. stopnje (t.j. za sestavo pritožbe) glede sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Kr 42211/2011 z dne 11. 4. 2012. Organ za BPP pojasni, katere listine so bile v postopku pridobljene, nato pa se sklicuje na določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), in sicer zlasti na 24. člen, po katerem se pri presoji dodelitve BPP kot dodatni pogoj, poleg finančnega in premoženjskega stanja prosilca in njegove družine, upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Skladno s tretjim odstavkom 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

3. Pri odločanju o dodelitvi BPP tožniku v obravnavanem primeru je organ za BPP presodil, da tožnik kot prosilec nima verjetnih izgledov za uspeh in ni razumno začeti postopka oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravnih sredstev oziroma nanje odgovarjati. Pri tem navaja sklep št. Ktn-SO(0) 28/10-AŽ z dne 18. 7. 2011 (v nadaljevanju sklep), s katerim je Vrhovno državno tožilstvo RS (v nadaljevanju VDT) zavrglo kazensko ovadbo tožnika zoper policiste PP Domžale zaradi storitve kaznivega dejanja nevestnega dela v službi, ker je ugotovilo, da ni podan utemeljen sum, da so policisti PP Domžale storili naznanjeno kaznivo dejanje, kar tudi pojasni. Nato ugotavlja, da prošnja za dodelitev BPP za nadaljevanje kazenskega postopka zoper policiste PP Domžale nima verjetnih izgledov za uspeh in postopka ni razumno nadaljevati in vlagati pravnih sredstev. Kot izhaja iz sklepa, je VDT vpogledalo v dokumentacijo prosilca, dokumentacijo PP Domžale in pridobilo izjave prič, iz katerih izhaja, da so policisti na vsako prijavo prosilca odreagirali glede na pooblastila in zakon in jim ni mogoče očitati, da glede na prijave niso ukrepali. Po oceni organa za BPP tožnik v postopku oprave preiskovalnih dejanj ne bi uspel izkazati, da so policisti nevestno opravljali svoje delo, saj iz sklepa VDT, ki temelji na uradni dokumentaciji policije in pričah, izhaja ravno nasprotno. Zgolj tožnikove predstave oziroma prepričanje o tem, kako bi policisti morali ravnati ob njegovi prijavah, pa ne predstavljajo materialne podlage za nadaljevanje kazenskega postopka oziroma nimajo verjetnih izgledov za uspeh.

4. Organ za BPP pojasni tudi presojo glede sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. 11 Kr 42211/2011. V pozivu je bilo tožniku kot prosilcu pojasnjeno, da mora (med drugim) jasno in konkretno navesti opis dejanj ter konkretno navesti dejstva in dokaze iz katerih izhaja utemeljenost suma, da so bila očitana kazniva dejanja izvršena, vendar v dopolnitvi vloge z dne 5. 4. 2012 tožnik ni konkretiziral oseb, zoper katere želi predlagati preiskavo in tudi ni navedel dejstev in dokazov iz katerih bi izhajal utemeljen sum, da so bila očitana kazniva dejanja storjena. Navedeno pa organ za BPP še utrjuje v prepričanju, da je zadeva očitno nerazumna v smislu 24. člena ZBPP oziroma nima verjetnih izgledov za uspeh.

5. Tožeča stranka se z odločitvijo ne strinja in jo izpodbija z laično tožbo v kateri navaja, da je prava neuka stranka. Prosi tudi za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Navaja, da brez ustrezne pravne pomoči ni mogoče sprožiti pravilnega upravnega spora. Prav tako ni mogoče brez tehtnih dokazov zaključevati, da je zadeva očitno nerazumna, da ni utemeljena in da nima izgledov za uspeh. Sodišču smiselno predlaga, da odpravi izpodbijano odločbo.

6. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita in ima oporo v predpisih, ki jih v njej navaja tožena stranka. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla pravilne razloge za svojo odločitev. Sodišče se zato nanjo sklicuje in razlogov ne ponavlja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

9. Po določbi tretjega odstavka 11. člena ZBPP se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavljajo finančni položaj tožnika in drugi pogoji, določeni s tem zakonom. Po prvem odstavku 24. člena ZBPP pa se pri presoji glede dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, predvsem pa, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, ali ima verjeten izgled za uspeh. Opisana zakonska ureditev pomeni, da za dodelitev BPP izpolnjevanje finančnih kriterijev, kot so predpisani v ZBPP, ne zadošča. Izpolnjen mora namreč biti tudi tudi t.i. vsebinski (materialni) kriterij. Omenjeni materialni kriterij iz prvega odstavka 24. člena ZBPP v obravnavani zadevi predstavlja ocena, ali ima zadeva, v zvezi s katero je tožnik prosil za BPP, verjeten izgled za uspeh. Tožena stranka je to oceno opravila in ugotovila, da zadeva verjetnega izgleda za uspeh nima, kar je tudi obširno obrazložila in pojasnila. Glede na navedeno je po presoji sodišča, ob ugotovitvi, da tožnik ne izpolnjuje enega od pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, odločitev tožene stranke, da tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP zavrne, pravilna. Glede navedbe tožnika, da prosi za dodelitev BPP v tem upravnem sporu sodišče pojasnjuje, da se o tem odloča samostojno, z odločbo pristojnega organa za BPP.

10. Ker je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po prvem odstavku 63. člena ZUS-1. 11. Sodišče je na podlagi 2. alinee drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločalo brez glavne obravnave, ker je ocenilo, da tožnik ni navedel nobene okoliščine in trditve, na podlagi katerih bi bil možen sklep, da se dejansko stanje lahko dopolni z ugotovitvami, ki bi utegnile biti pomembne za odločitev.