V obravnavani procesni situaciji, ko je dolžnik sodišče prve stopnje z vlogo z dne 6. 3. 2026, ki je po vsebini ugovor po izteku roka, obvestil o plačilu stroškov izvršilnega postopka v znesku 37,33 EUR, ki so bili dolžniku v plačilo naloženi s sklepom z dne 4. 3. 2026, in svojo navedbo o plačilu dokazno podprl tudi s predložitvijo potrdila o plačilu, upnik pa je v vlogi z dne 19. 3. 2026 potrdil prejem navedenega plačila in za prejeto plačilo umaknil predlog izvršbo, upniku ni mogoče priznati pravice do povrnitve stroškov vloge z dne 19. 3. 2026. Upnik je namreč umik predloga za izvršbo v obsegu plačanega zneska podal šele po prejemu zgoraj navedenega poziva sodišča in vloge dolžnika. V takšnem procesnem položaju pa mora po oceni sodišča druge stopnje vsaka stranka sama kriti stroške, ki jih je imela s svojo vlogo, podano v zvezi z dolžnikovo prostovoljno izpolnitvijo dolgovane obveznosti, in upnikovih stroškov delnega umika predloga za izvršbo ni mogoče šteti kot za postopek potrebnih stroškov v smislu petega odstavka 38. člena ZIZ, ki bi jih bil dolžnik upniku dolžan povrniti.
I.Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točki II izreka spremeni tako, da se predlog upnika za povrnitev stroškov vloge, vložene 19. 3. 2026, zavrne.
II.Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.
1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom pod točko I izreka ustavilo izvršbo za dne 5. 3. 2026 plačanih 37,33 EUR. Pod točko II izreka je odločilo, da mora dolžnik upniku v roku 8 dni od vročitve tega sklepa povrniti 37,33 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.
2.Zoper navedeni sklep je laično pritožbo vložil dolžnik. Iz vsebine pritožbe je razvidno, da izpodbija le točko II izreka izpodbijanega sklepa. Navedel je, da gre za nedopustno veriženje stroškov, saj se upniku priznavajo stroški za dejanja, ki nastajajo izključno zaradi predhodno priznanih stroškov. Menil je, da konkretno priznani stroški za umik izvršbe v višini 37,33 EUR niso bili potrebni, saj so bili glavnica in stroški s pripadki v celoti poravnani dne 8. 1. 2026 in 9. 1. 2026, upnik pa je dne 5. 3. 2026 prejel tudi stroške za umik. Nadaljnji umik zaradi plačila stroškov umika predstavlja zgolj procesno dejanje, katerega edina posledica je ustvarjanje novih stroškov in pomeni možnost neskončnega ustvarjanja novih stroškov, kar pa je v nasprotju z namenom izvršilnega postopka. Sodišču druge stopnje je predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi oziroma spremeni tako, da upnik sam krije svoje nadaljnje izvršilne stroške, saj ti niso potrebni. Stroškov pritožbe ni priglasil.
3.Upnik je v odgovoru na pritožbo predlagal zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in zahteval povrnitev stroškov odgovora na pritožbo. Pojasnil je, da so bili stroški vloge (delnega umika predloga za izvršbo) potrebni glede na to, da je bilo delno plačilo s strani dolžnika izvedeno prostovoljno in ne v okviru prisilne realizacije sklepa o izvršbi. Zato je bilo obvestilo upnika potrebno in nadaljevanje postopka tudi objektivno koristno v smislu oprave izvršbe v okvirih iz 3. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Z umikom predloga za izvršbo pa je upnik tudi preprečil stroškovno dražje in časovno daljše odločanje o morebitnem ugovoru po izteku roka.
4.Pritožba je utemeljena.
5.Iz podatkov spisa izhaja, da je dolžnik z vlogo, vloženo 6. 3. 2026, sodišče prve stopnje obvestil, da je upniku dne 5. 3. 2026 poravnal stroške v višini 37,33 EUR, ki so mu bili v plačilo naloženi s sklepom I 1647/2025 z dne 4. 3. 2026. Sodišče prve stopnje je navedeno vlogo skupaj s pozivom z dne 10. 3. 2026 poslalo v izjavo upniku. Upnik je na poziv sodišča odgovoril z vlogo, vloženo 19. 3. 2026, v kateri je sodišču predlagal, da izvršbo utesni glede plačanih stroškov po sklepu z dne 4. 3. 2026 v znesku 37,33, EUR, to vlogo pa je 31. 3. 2026 dopolnil še z navedbo datuma plačila, tj. 5. 3. 2026. Upnik je v vlogi z dne 19. 3. 2026 zahteval povrnitev stroškov vloge, in sicer 50 točk za sestavo vloge, materialne stroške v višini 2 % in 22 % DDV, sodišče prve stopnje pa je njegovemu stroškovnemu zahtevku pod točko II izreka izpodbijanega sklepa v celoti ugodilo.
6.V obravnavani procesni situaciji, ko je dolžnik sodišče prve stopnje z vlogo z dne 6. 3. 2026, ki je po vsebini ugovor po izteku roka, obvestil o plačilu stroškov izvršilnega postopka v znesku 37,33 EUR, ki so bili dolžniku v plačilo naloženi s sklepom z dne 4. 3. 2026, in svojo navedbo o plačilu dokazno podprl tudi s predložitvijo potrdila o plačilu,1 upnik pa je v vlogi z dne 19. 3. 2026 potrdil prejem navedenega plačila in za prejeto plačilo umaknil predlog izvršbo, upniku ni mogoče priznati pravice do povrnitve stroškov vloge z dne 19. 3. 2026. Upnik je namreč umik predloga za izvršbo v obsegu plačanega zneska podal šele po prejemu zgoraj navedenega poziva sodišča in vloge dolžnika. V takšnem procesnem položaju pa mora po oceni sodišča druge stopnje vsaka stranka sama kriti stroške, ki jih je imela s svojo vlogo, podano v zvezi z dolžnikovo prostovoljno izpolnitvijo dolgovane obveznosti, in upnikovih stroškov delnega umika predloga za izvršbo ni mogoče šteti kot za postopek potrebnih stroškov v smislu petega odstavka 38. člena ZIZ, ki bi jih bil dolžnik upniku dolžan povrniti.
7.Sodišče druge stopnje je zato dolžnikovi pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani točki II spremenilo tako, da je upnikov stroškovni zahtevek zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
8.Na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je sodišče druge stopnje odločilo tudi o stroških pritožbenega postopka. Te je priglasil le upnik, ki pa jih mora glede na svoj neuspeh v pritožbenem postopku kriti sam (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
-------------------------------
1Iz vlogi priloženega potrdila o plačilu izhaja, da je dolžnik 5. 3. 2026 na račun upnika plačal 37,33 EUR, in sicer z navedbo namena plačila I 1647/2025 STROSKI 4. 3. 2026.